Obiščite Svet cebulic
Krompirjevo plesen lahko najdemo po skoraj vseh predelih sveta. Najbolj nevarna pa je v predelih, kjer prevladuje hladno in vlažno vreme. Poleg krompirja patogen Phytophthora infestans lahko napade še paradižnik in druge predstavnike družine Razhudnikovk.
Simptomi se najprej pojavijo na robovih spodnjih listov v obliki temnih pik. V vlažnem vremenu se hitro povečajo in tvorijo temna področja z zabrisanim robom. Na spodnji strani lista se na robu lezije pojavi 3-5 mm široko svetlo področje z micelijem. V daljšem vlažnem vremenu začnejo kmalu vsi nadzemni deli rastlin gniti. Nasprotno je rast glive v suhem vremenu zavrta. Lezije se ne povečujejo, počrnijo in včasih tudi zvijejo. V tem primeru svetel rob z glivo ni opazen. Ob nastopu vlažnejšega vremena se razvoj glive pospešeno nadaljuje.
Druga faza razvoja bolezni je infekcija gomoljev. Ob vlažnem vremenu pride namesto do raznosa sporangijev z vetrom, do spiranja sporangijev v tla. Zoospore, ki se sprostijo iz sporangijev vzkalijo in vdrejo v gomolj preko lenticel ali pa preko poškodb na površini gomoljev. Na gomoljih krompirja okuženih z glivo se pojavijo rjavkasta mehka mesta. Razvoj bolezni se nadaljuje tudi zatem, ko so gomolji pobrani s polja in skladiščeni. Mesta infekcije pa lahko služijo za vdor sekundarnim okužbam(npr. bakterija Erwinia carotovora), ki povzročajo vlažno gnilobo krompirja. Okuženi gomolji krompirja predstavljajo vir infekcije za naslednjo rastno sezono. Micelij zraste iz gomoljev direktno v nadzemne dele rastline. Rast v gomoljih in nadzemnem delu rastline je ekstracelularna. V gostiteljske celice požene gliva le haustorije.
Uporabimo lahko različna sredstva na osnovi ditiokarbamtov