Obrezovanje ima velik vpliv na cvetenje, rast, obliko grmov in njihovo občutljivost na različne bolezni. Z obrezovanjem grmov lahko močno vplivamo na cvetenje okrasnih grmov. Neobrezani grmi lahko močno oleseni in neha poganjati mlade poganjke, ki nosijo cvetove. Odstranjevanje starih delov poveča tudi osvetljenost notranjih delov grma, kar vodi v cvetenje celotne rastline in ne samo osvetljenih zgornjih delov.
Glede na čas cvetenja lahko v grobem ločimo spomladi in poleti cvetoče grmovnice. Pri spomladi cvetočih grmovnicah obrežemo poganjke pred cvetenjem. Pri tem veje samo razredčimo, saj te grmovnice cvetijo na lanskih poganjkih. Cvetovi prihodnje sezone se razvijajo na novih poganjkih med sredino poletja in jesenjo. Priporočeno je tudi odstranjevanje odcvetelih cvetov, kar rastlini prihrani energijo, ki bi jo drugače porabila za razvoj semen.
Za razliko od spomladi cvetočih grmov ti cvetijo na letošnjih poganjkih. Podobno kot spomladi cvetoče tudi poleti cvetoče grmovnice obrezujemo zgodaj spomladi, pred začetkom rasti.
Poleg izboljšanega cvetenja z obrezovanjem grmovnice tudi oblikujemo, čeprav obrezovanje ni omogoča gojenje velikega grma na majhnem prostoru – razlikovati moramo obrezovanje grmovnic in dreves ter obrezovanje žive meje (»striženje«). Pri oblikovanju z obrezovanjem lahko le kontroliramo razrast grma in nekoliko tudi njegovo višino.
Pri striženju grm le oblikujemo, ne izboljšujemo pa cvetenja. Redno striženje cvetočih grmovnic tudi ne spodbudi nove rasti iz spodnjih delo grma, kar lahko zmanjša bogatost cvetenja. Z striženjem se grm oblikuje v lupino iz listov, medtem ko so notranji deli krošnje ogoleli. Tanka plast listja je nagnjena k poškodbam zaradi mrzlih vetrov in zmrzali. Striženje tako raje omejimo na grmovnice, ki tvorijo žive meje (npr. Buxus, Thuja,...).
Tudi z redčenjem izboljšujemo cvetenje grmovnic. Pri tem je naš cilj, da vsako leto odstranimo približno 1/3 starega lesa in spodbudimo novo rast, ki bo nosila cvetove. Redčenje opravimo spomladi pred začetkom rasti.
Številne cvetoče grmovnice lahko pomladimo z odstranitvijo vseh poganjkov do tal. Pomlajevanje opravimo zgodaj spomladi pred začetkom rasti. Grm bo ponovno pognal iz osnove, oblikoval mlado rastlino in bujn zacvetel, vendar šele naslednji sezono. Pomladitev navadno izvedemo na 3-5 let, ko je grm že močno olesenel. Metoda se zelo dobro obnese na grmovnicah kot so: Buddleia, Forsythia, Ligustrum, Lonicera, hortenzija (Hydrangea), medvejka (Spirea), Caryopteris, Potentilla in Syringa. Seveda pa obstajajo nekatere omejitve. Rastline z veliko odmrlimi vejami se ne bodo odzvale na pomlajevanje (v primeru, da ima grm več kot ¼ vej neolistanih, pomlajevanje verjetno ne bo delovalo). Nekateri grmi, ki imajo le eno steblo so v resnici majhna drevesa. Mednje sodijo: brogovita (Viburnum) in trdoleska (Euonymus). Teh grmovnic ne smemo porezati do tal! Ne smemo pomlajevati tudi kultivarjev španskega bezga (Syringa) cepljenega na podlago, saj bodo po pomlajevanju pognali le divjaki.
Matevž Likar © 2005-2023 - Pogoji uporabe