Resa za pomlad in poletje

Za vse rese so značilni majhni zimzeleni listi, ki spominjajo na iglice in prekrivajo bolj ali manj navpične poganjke. Večina res je majhnih grmovnic, čeprav lahko nekatere vrste zrastejo do 150 cm visoko. Še posebej visoki sta vrsti E. arborea in E. scoparia, ki zrasteta do drevesne velikosti in lahko dosežeta tudi sedem metrov višine.

Navdušeni gojitelji res so vzgojili že številne prekrasne sorte, ki se jeseni pojavijo v vrtnarijah in vrtnih centrih. Odlična sorta je E. carnea ’Velvet Night’, ki zacveti s skoraj črnimi cvetovi. Za živahen ognjen videz pa posadite sorto ’Gold Drop’. Večino leta bo obarvana v rumeno-oranžno barvo svojega listja, ki jo poleti poživijo še škrlatno obarvani cvetovi. Za poseben učinek jo posadite k modrikasto ali temno zeleno obarvanim rastlinam.

Vresa za jesen in zimo

Za razliko od številčnosti rodu Erica, pa so vrese zastopane z eno samo vrsto – jesensko vreso (Calluna vulgaris). Jesenska vresa je nizka grmovnica, ki redko preseže 50 cm višine. Podobno kot reso poganjke prekrivajo majhni iglicam podobni listi. Proti koncu poletja pa konice poganjkov prekrijejo živahno rožnato obarvani cvetovi. 

Priljubljenost vrese in pravzaprav tudi rese nekako sovpada z navdušenjem nad alpskimi rastlinami. Slednje je vodilo tudi v nastanek številnih novih sort, ki se poleg rožnate ponašajo s cvetovi v rdeči, škrlatni ali beli barvi. Čudovita kompaktna vresa je sorta ’Spitfire’ z zlato-rumenkastimi listi, ki pozimi preidejo v rdečkasto oranžne tone in ustvarijo čudovit kontrast rdečim konicam poganjkov. Za bolj nežne tone izberite sorto ’Spring Cream’ s kremasto obarvanimi spomladanskimi poganjki, ki so lepa dopolnitev svetlo zelenim listov niže na poganjku. Slednji se bodo pozimi obarvali v bronasto zelene tone.

Poskrbite za svoje resje

Resje posadimo na sončno rastišče, ki naj bo tudi odmaknjeno od listopadnih dreves. Tla naj bodo dobro odcedna, zaradi česar je potrebno na težjih tleh nekoliko pripraviti sadilno jamo in vanjo vnesti grobi pesek in organsko snov v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja.

Večina res in vres potrebuje podobno kot njihovi sorodniki rododendroni, kisla tla s pH med 4,5-6,5. Za razliko od številnih drugih predstavnikov spomladanska resa ni občutljiva na kislost tal, vendar bo bolje uspevala na rahlo kislih do bazičnih tleh. Zaradi občutljivosti na bazična tla je najbolje pri gnojenju res in vres uporabljati gnojila za rododendrone. Pri okopavanju v bližini rastlin bodite pazljivi tudi na njihove plitve korenine, saj se jih lahko hitro poškoduje.

Resje moramo redno obrezovati, s čimer preprečimo, da bi se v spodnjem delu grmička razvila goličava. Spomladansko reso obrežemo takoj po cvetenju, poletno reso pa v spomladanskem času, ko grmiček še miruje. Podobno tudi jesensko vreso obrežemo zgodaj spomladi. Pri vseh poganjke skrajšamo tako, da jih odrežemo tik pod najnižjimi cvetovi.

Hiter pregled cvetenja po mesecih

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

Erica carnea

Erica cinerea

Calluna vulgaris

The post Resje poskrbi za celoleten okras vrta appeared first on Okrasni vrt.

Nekatere popularne sorte

Popularni so številne vrste in sorte, med njimi tudi:

• S. spectabile ‘Brilliant’ z svetlo rožnatimi cvetnimi listi in temnimi prašniki
• S. spectabile ‘Carmen’ temno škrlatnimi ali rožnatimi cvetnimi listi
• S. spectabile ‘Meteor’ z rdečimi cvetovi in
• S. spectabile ‘Iceberg’, ki zacveti belo 
• S. telephium ‘Herbstfreude’, ki požene sivo-zelene liste in nežno rožnata socvetja, ki preidejo v rdečkasto-rjavo barvo.

Hermelika ni zahtevna rastlina

Rastlina uspeva na vseh tipih tal, čeprav ima najraje peščena in dobro prepustna tla. V naravi rastejo na pustih in suhih tleh, zaradi česar jih pogosto dodajamo na skalnjake. Potrebuje sončno rastišče, uspevala pa bo tudi v svetli senci.
Z gnojenjem ne smete pretiravati, saj bo preveč dušika vzpodbudilo rast predolgih povešenih poganjkov, ki ne bodo v okras rastline. Za večjo gostoto poganjkov lahko slednje konec maja nekoliko porežete oz pincirate, s čimer boste spodbudili rast stranskih poganjkov.

Kako si jo namnožimo

Hermeliko razmnožujemo z listnimi ali stebelnimi potaknjenci. Največkrat je dovolj, če list samo odtrgamo in ga potaknemo v substrat. Rastlino pa lahko razmnožimo tudi z delitvijo materinske rastline. 

Hermelika ima tudi koristno stran

V zdravilstvu se uporabljajo predvsem sveži listi, ki se jih polaga na rane. Lahko pa se iz njih iztisne tudi sok ali naredi hermilikino tinkturo oz. aromatizirano žganje. Hermeliko najpogosteje uporabljamo pri oskrbi manjših ran in za razkuževanje ter preprečevanje vnetij pri opeklinah, čirih in vnetjih kože zaradi pikov žuželk. Poleg tega hermelika lajša tudi težave pri protinu in revmatizmu, priporočajo pa jo tudi za zdravljenje ran na želodcu, za uravnavanje kisline v želodcu in pri črevesnih obolenjih.

The post Hermelika poskrbi za zdravje in okras appeared first on Okrasni vrt.

Nebinovke so poleg kukavičevk (orhidej) ena največjih rastlinskih družin. Ime izvira od nebine (Aster), medtem ko je starejše znanstveno ime – Compositae opisovalo njihove cvetove. Cvetovi nebinovk pravzaprav niso en sam cvet, temveč so socvetje, kjer so na obodu nameščeni sterilni cvetovi z velikimi cvetnimi listi. Preostali cvetovi so fertilni in brez cvetnega odevala (tvorijo navadno rumeno ali rjavo obarvano sredico cveta). Med nebinovkami najdemo tako številne divje cvetlice kot tudi gojene okrasne rastline, med katerimi so najbolj razširjeni ameriški slamnik, rudbekije in rman. Nebinovke pa niso samo v okras, saj med njimi najdemo tudi različne uporabne rastline. Med nebinovke spadajo okusna artičoka (Cynara scolymus), sončnica (Helianthus annuus), solata, kamilice in še številne druge uporabne rastline.

Nebinovke so enostavne za kombiniranje

S nebinovkami si lahko uredite prekrasno travniško zasaditev, ki bo kljub skrbnemu načrtovanju dajala naraven videz. Za travniško zasaditev v ozadje grede zasadite kitajski miskant (Miscanthus sinensis‘Gracillimus’), ki bo tvoril ozadje grede. Pred miskante posadite nekoliko nižje okrasne trave, med katere posadite različne nebinovke, ki bodo gredi dale še barvitost. V ozadje posadite višje predstavnike kot npr. ameriški slamnik (Echinaceae purpurea), ki ga pomešajte z verbeno (Verbena bonariense). Prednje posadite nekoliko nižje rudbekije (Rudbeckia ‘Golsturm’) in rman (Achillea millefolium ‘Paprika’).

Nebinovke pa niso primerne samo za sončna rastišča, temveč lahko z njimi obarvamo tudi nekoliko bolj senčne grede. Med nebinovkami bodo v senci dobro uspevale različne vrste ligularij. V ozadje grede posadite ligularijo Ligularia stenocephala ‘The Rocket’, v ospredje pa vrsto L. dentata ‘Desdemona’. Široki listi obeh ligularij bodo prekrasen kontrast ozkim poganjkom trav. Sorta ‘The Rocket’ bo pognala do dva metra visoka socvetja polna majhnih rumenih cvetov, medtem ko bo kultivar ‘Desdemona’ s svojimi velikimi oranžno-rumenimi cvetovi obarval sprednji del grede.

Še nekaj idej za okusni vrt in korita

Okrog gred z zelenjavo posadite žametnice (Tagetes), ki s svojim vonjem prekrijejo vonje križnic in jih tako zavarujejo pred samicami kapusovega belina, ki bi nanje odložile svoja jajčeca.

Številne nebinovke se uporabljajo tudi kot enoletnice pri zapolnitvi gred ali posajene v loncih in koritih. Za zapolnitev grede lahko med rastline posejete kozmeje (Cosmos bipinnatus). Pri tem pazite, da ne boste kozmej sejali prepozno, saj bodo pozneje vzklite rastline pred cvetenjem zrasle v prave orjakinje. Na okenskih policah pa lahko posadite osteospermum , ki je sicer trajnica, vendar se pri nas goji kot enoletnica. Prav zanimivo je opazovati njegove cvetove, kako se odpirajo in nastavljajo soncu.

Enkratna za otroke pa je čokoladna kozmeja (Cosmos atrosanguineus), ki si resnično zasluži to ime, saj njeni cvetovi dišijo po čokoladi.

The post Nebinovke popestrijo poletje in jesen appeared first on Okrasni vrt.

Kako posadimo rudbekije

Rudbekije je najbolje posaditi v pomladnem času na sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Precej dobro tudi prenašajo sušo, zato se bodo dobro obnesle tudi na peščenih tleh. Poleg sajenja, lahko rudbekije na vrt dodate tudi s setvijo. Najbolje je, če semena posejete 10 tednov pred zadnjo slano in jih gojite v ogrevanem prostoru. Po zadnji slani pa rastline prenesite na gredo.

Podaljšajte si čas cvetenja

Za daljšo sezono cvetenja redno odstranjujte odmrle cvetove. S tem boste spodbudili tvorbo novih cvetov. Kasneje v sezoni lahko rastline tudi dodatno porežete in tako spodbudite nekaj nove rasti, ki bo ponovno nosila cvetove.

Za preprečevanje nastana pepelaste plesni poskrbite, da bo med rastlinami dovolj prostora, da se bodo listi preko dneva posušili. Tako boste lahko dalj časa uživali v svojih rastlinah.

Pogoste vrste/sorte rudbekije

Ena najbolj trpežnih rudbekij je sorta Rudbeckia fulgida “Goldsturm”, ki ima zelo lepe liste in uspeva v polsenci v nekoliko mokrih tleh. Pogosto na okrasnih vrtovih najdemo tudi vrsto R. maxima, ki je visoka trajnica, ki doseže do 200 cm v višino in do 50 cm v širino. Nekoliko drugačne cvetove pa boste lahko občudovali pri rudbekiji R. subtomentosa‘Henry Eilers’, ki požene limonasto rumene cvetove. Le-ti so zanimivi, ker cvetni listi niso ploščati, temveč so zviti v podolgovate votle zvitke. Dodatna odlika te sorte so tudi njeni listi, ki imajo prijeten vonj vanilije, s čimer dodatno popestrijo tudi šopke.

Nekatere sorte poženejo tudi drugače obarvane cvetove. Odličen primer je mešanica srhkodlakave rudbekija R. hirta‘Sahara’. Rastline iz te mešanice semen bodo pognale pol-polne in polne cvetove v odtenkih karamele in rožnate, z nekaj bakrene barve. Za rudbekijo precej nenavadne cvetove pa posejte sorto R. hirta ‘Cherry Brandy’, ki zacvetela v žametnih rdečkasto-škrlatnih odtenkih.

Ne priporočamo pa sajenje deljenolistne rudbekije (R. laciniata), ki se močno razrašča in je v naravi pogosto invazivna.

Rudbekije kot rezano cvetje

Rudbekije se odlično obdržijo tudi v vazi, zato so primerne za poletne aranžmaje. V vazi bodo cvetovi zdržali 7-10 dni. Pri tem pomaga, če v vazo kanete nekaj kapljic belila, ki bo omejilo razrast bakterij in preprečilo gnitje.

The post Rudbekije – mala sonca sredi gred appeared first on Okrasni vrt.

Rastišče in nega

Slamniki potrebujejo rastišče s polnim soncem. Pri izbiri tal niso preveč izbirčni in dobro uspevajo na skoraj vsakih tleh. Slamniki tudi ne potrebujejo dosti nege. Lepo se ujemajo z različnimi okrasnimi travami kot npr. rušnata masnica (Deschampsia cespitosa). Lahko pa ga kombiniramo tudi z bodoglavcem (Echinops sp.) ali drugimi nebinovkami (Asteraceae).

Nekatere zanimive sorte

Vrtnarji in gojitelji so ameriške slamnike namnožili v številne atraktivne sorte. Nekdaj sta na vrtovih prevladovala rožnato cvetoča botanična vrsta in njena bela oblika. Sedaj pa lahko izbiramo tudi v številnih drugih barvnih odtenkih. Pripravili smo pregled nekaterih zanimivih sort:

Za ameriški slamnik v klasični rožnati barvi izberi sorti kot sta npr. ‘Magnus’ ali ‘Robert Bloom’. Sorta ‘Magnus’ je ena izmed najbolj razširjenih sort s temno oranžnimi stožci in rožnatimi cvetnimi listi, ki ostanejo vodoravno. Sorta ‘Robert Bloom’ pa ima škrlatno cvetno odevalo, ki obdaja oranžno rjave stožce. Sorta ‘Rubinstern’: cveti nekoliko kasneje kot večina kultivarjev (od avgusta do oktobra) z velikimi rdečkastimi cvetovi. Za intenzivno rdeče cvetove posadite sorto ‘Kismet Red’, ki bo resnično poživila vaše zasaditve. Podobno živahno rdeče cvetove požene tudi sorta ‘Hot Lava’. V beli barvi lahko posadite npr. sorto ‘White Lustre’, ki ustvarja simpatično mešanico kremastih cvetov in svetlo oranžnih do rjavih stožcev. Sorta ‘White Swan’ je ena izmed najmanjših sort (zraste do 60 cm). Ima bele cvetove, ki tvorijo močan kontrast oranžno rjavim stožcem. Zelo zanimiva pa je tudi sorta ‘Green Edge’ z zeleno obrobljenimi cvetnimi listi. Za mešanico škrlatne in bele barva pa izberite sorto ‘Funky White’. Le-ta bo zacvetela s cvetovi, ki so na robi beli, proti notranjosti pa preidejo v rožnato barvo.

Za rumenkaste odtenke slamnikov izberite sorto ‘Sunrise’, ki bo zacvetela v čudoviti kremno rumeni barvi. Za nekoliko bolj citronaste tone pa posadite sorto ‘Cleopatra’. Prekrastna je tudi sorta ‘Tangerine Dream’, ki nekako zapolni barvni prehod med rumeno in rdečo ter zacveti v prekrasnih oranžkastih tonih.

Za nekoliko bolj nenavadno obarvane cvetove posadite sorto ‘Green Twister’. Njeni cvetovi so podobno dvobarvni kot pri ‘Funky White’, le da so v rožnatih in zelenih odtenkih.

Kako si namnožimo ameriški slamnik

Rastline delimo z delitvijo odraslih rastlin ali pa s semenom. Semena kultivarjev kalijo v rastline, ki so enake materinskim rastlinam. Spomladi pa lahko nove rastline ustvarimo tudi s pomočjo koreninskih potaknjencev.

Težave in škodljivci

Slamniki so zelo odporne rastline, vendar lahko včasih odrasla rastlina propade brez jasnega razloga.

The post Ameriški slamnik polepša poletne dni appeared first on Okrasni vrt.

Najpogostejše vrste metuljnika

Najbolj pogosto v okrasnih zasaditvah je metuljnik B. davidii, ki izvira iz osrednje Kitajske. Poimenovana je po francoskem misionarju Armandu Davidu, ki je prvi opisal to vrsto. Botanično vrsto so kasneje vrtnarji namnožili v pester nabort sort. Na izbiro imamo tako predstavnike z modrimi, vijoličastimi, škrlatnimi in belimi cvetovi. V zadnjem času so vrtnarji veliko pozornosti posvetili tudi vzgoji bolj pritilikavih sort. Sorte kot je npr. ‘Blue Chip’ tako ne bodo zrastle višje kot 1 m, zaradi česar so primerne tudi za lonce in korita. Pritlikave sorte so tako odlična priložnost, da privabite metulje tudi na svoje terase in balkone.

Na okrasnih vrtovih pa lahko občudujemo še dve sorazmerno pogosti vrsti – B. globosa in B. alternifolia. Podobno kot B. davidii tudi vrsta D. globosa zraste v do 5 m visok grm. Od nje pa se razlikuje po povsem drugače oblikovanih socvetjih. Namesto dolgih socvetij jo tako krasijo povsem okrogla socvetja, ki spominjajo na dalije iz skupine pompom. Vrsta D. alternifolia pa požene čudovite povešave poganjke, ki jih v času cvetenja povsem prekrijejo svetlo vijoličasti cvetovi.

Vrtnarji so vzgojili tudi nekatere križance kot sta npr. B. ‘Lochinch’ (B. davidii × B. fallowiana) in B. × weyeriana (B. globosa × B. davidii). Križanec B. ‘Lochinch’ je nastal povsem slučajno in so ga odkrili v vrtnariji na škotskem. Odlikujejo ga srebrnkasto zeleni listi, ki jih dopolnjujejo še dišeča socvetja vijoličasto modrih cveetov z rumenim očesom. Križanec B. × weyeriana pa se ponaša z listi, ki kažejo znake obeh staršev. Podobno je tudi pri socvetjih, ki so kroglasta kot pri vrsti B. globosa, vendar lahko kažejo tudi vijoličasti pridih vrste B. davidii. Med sortami tega križanca lahko tako občudujete živahno rumene cvetove sorte ‘Sungold’ ali pa se odločite za bolj pastelno obarvane cvetove sorte ‘Moonlight’.

Kako skrbimo za metuljnik

Vrsta B. davidii razvije večino cvetov na mladih poganjkih, zaradi česar je grm potrebno redno obrezovati. Grm obrežite zatem, ko je verjetnost slane že minila. Morebitne odmrle poganjke odstranite v celoti, preostale pa skrajšajte na višino 50 cm. Pri tem vedno zarežite nad brstom. Za podaljševanje cvetne sezone redno odstranjujte tudi odcvetela socvetja. Slednje pa bo koristilo tudi okolju, saj lahko metuljniki tudi podivjajo in tako vplivajo na našo avtohtono vegetacijo. Na srečo so številne nove vrste sterilne, kar omeji njihovo invazivnost in jih lahko brez slabe vesti posadite tudi na svojem vrtu.

Čeprav je pri nas večinoma prezimno trden, ga je na najbolj mrzlih lokacijah preko zime koristno zaščititi. Temperature med -15°C in -20°C so lahko namreč za rastlino že usodne.

The post Metuljnik – odličen grm za živalim prijazen vrt appeared first on Okrasni vrt.

Mak za vsak okus

Vrtni maki so mešanica enoletnic, dvoletnic in trajnic, ki bodo uspevale na dobro odcednih tleh in sončnem rastišču. 
Med najbolj priljubljenimi maki je vrtni mak (Papaver somniferum), ki požene prekrasne cvetove v odtenkih rdeče, rožnate in škrlatne barve. Zraste lahko celo do 1.2 m višine. Vrtni mak bo najlepše prišel do izraza, če ga posadite med grmovnicami ali naključno razporedite po nepokošenem travniku.

Kalifornijski mak (Eschscholzia californica) je precej nižji predstavnik makov. Zraste samo 15-20 cm v višino. Je hitro rastoča enoletnica, z oranžnimi ali rumenimi cvetovi. Enkraten je za okraševanje sončne grede ali korita. Islandski mak (Papaver nudicaule) je dvoletnica z živahnimi cvetovi, medtem ko orientalski mak (P. orientale) požene svoje ogromne cvetove na skoraj 1 m visokih poganjkih. Za navdušence so na voljo tudi gorski mak (P. alpinum), ki je še ena kratkoživa trajnica. S svojimi 15-20 cm višine je primeren tudi za skalnjake. Poleti bo zacvetel z rumenimi ali marelično obarvanimi cvetovi.
Resnična zvezda med maki pa je himalajski mak (Meconopsis betonicifolia). Himalajski mak je nekoliko težji za vzgojo, vendar vaš trud poplača s svojimi prekrasnimi modrimi cvetovi. Za uspevanje potrebuje razmere kakršne vladajo na gozdnih jasah: svetlo senco in bogata, dobro odcedna ter nekoliko kisla tla.

Vrtnarjenje z maki

Pri vrtnarjenju z maki se morate sprijazniti z dejstvom, da nekatere rastline tvorijo velike količine semen, ki bodo naslednje leto pognale v nove in nove rastline. Pri tem je potrebno poudariti, da je slednje najbolje pustiti na mestu, kjer so pognale, saj maki slabo prenašajo presajanje. 
Trajni maki navadno odmrejo sorazmerno zgodaj v sezoni, zaradi česar jih ne sadite v ospredje grede. Kombinirajte jih s trajnicami, ki dosežejo polno rast nekoliko kasneje v sezoni in tako zapolnijo prostor, ki ga pustijo maki.

Make zelo enostavno kombinirate z najrazličnejšimi rastlinami. Kljub temu pa nič ne more prekositi zibanja njihovih čudovitih cvetov med poganjki okrasnih trav.

Mak si enostavno namnožite tudi sami

Mak lahko namnožimo s semeni ali koreninskimi potaknjenci. Za setev semena potrosite po površini grede, kjer bodo rastline rasle in cvetele ter jih previdno pograbite v tla. Semena lahko tudi posejete v lonce in rastline previdno, ne da bi zmotili koreninsko grudo prenesete na gredo. Enoletne make posejte marca ali aprila, dvoletne pa v avgustu.

S koreninskimi potaknjenci lahko make namnožite v februarju ali marcu. Preden rastline odženejo, odrežite nekaj ravnih in čvrstih korenin. Korenine narežite na 4 cm dolge segmente in jih potaknite v mešanico substrata za rastline in peska. Pri tem pazite, da korenine pravilno obrnete.

The post Mak – glamurozni cvetovi preprostih cvetlic appeared first on Okrasni vrt.

Izberite primerno rastišče

Javorji so večinoma nezahtevni za nego, v kolikor se zavedamo, da fino izrezljani in nežni listi, ki jih najdemo pri nekaterih kultivarjih, s seboj prinesejo tudi nekatere slabosti. Mednje spadata prevsem občutljivost na močno sonce in veter. Najprimernejše rastišče je mesto, ki je zaščiteno pred močnim vetrom in popoldanskim soncem. Rdeče sorte so nekoliko bolj odporne na mraz in se najlepše obarvajo, če so čez dan deležne 6-8 ur sonca. Bolj občutljive so sorte, ki imajo zelo fino deljene liste. Pri teh moramo še posebej paziti, da je rastlina dobro zalita in zaščitena pred vetrom. Preverite kako jih posaditi, da jim omogočite čim boljši začetek rasti.

Poskrbite za svoj japonski javor

Ob suhem vremenu potrebujejo japonski javorji dodatno zalivanje. Potrebo po vodi lahko nekoliko zmanjšamo z zastirko, ki jo nanesemo spomladi. Pri zalivanju moramo paziti, da ne škropimo po listih, v kolikor je sonce še močno, saj bodo žarki uničili nežne liste.

Japonski javorji navadno ne potrebujejo rednega obrezovanja. V kolikor pa bi želeli rastlino oblikovati je obrezovanje je najbolje izvajati postopoma v več letih, saj je občasno močno obrezovanje velik šok za rastlino. Posledice so lahko okužbe in propad rastline. Japonske javorje je najbolje obrezovati v juliju in avgustu, ko je pretakanja soka v poganjkih počasno in ne bo prišlo do “krvavitev”.

Vzgoja v loncih

Japonski javor lahko gojimo tudi v loncu, za kar lahko uporabimo večino kvalitetnih komercialnih mešanic substratov, ki jim lahko dodamo še nekaj peska ali perlita, s čimer povečamo odcednost tal. Zaradi majhnega volumna lonca pa moramo lonec čez zimo zaščititi pred mrazom, da ne pride do pozebe korenin. Uporabimo lahko plastične folije z zračnimi mehurčki in/ali flis za rastline. Enkrat ali dvakrat mesečno moramo javorje v loncih pognojiti z 1/2 koncentracijo popolnega gnojila. Ob koncu poletja rastline ne gnojimo več, da lahko preidejo v dormanco.

Japonski javor lahko tudi zboli

Občasno lahko japonski javor napadejo listne uši, ki pa niso problematične. Ob suhem in vetrovnem vremenu se lahko pojavi ožig, ki je navadno posledica suše. Simptomi so vidni kot ožgani in mrtvi deli listov med žilami. Prizadeta je lahko celotna krošnja ali samo del izpostavljen soncu. V primeru, da se je ožig pojavil zaradi suše, lahko napredovanje simptomov odpravimo z dodatnim zalivanjem. Ne bomo pa simptomov odpravili, če je ožig posledica slabo razvitega ali poškodovanega koreninskega sistema. Do tega lahko pride v tleh s slabim odvodnjavanjem. Na takšnih tleh je japonski javor najbolje posaditi v dvignjeno gredo ali v lonec na terasi. Podobne simptome pa povzroča tudi okužba z glivo Verticullium, ki okuži rastlino preko korenin.

The post Japonski javor polepša celotno sezono appeared first on Okrasni vrt.

Poskrbite za svoje kane

Kani niso zelo izbirčne glede tal, a vseeno se bodo bolje počutile na bogatih tleh. Pred zajenjem zrahljajte prst do 30 cm globoko in v sadilno jamo dodajte 5-10 cm komposta. Kompost bo tudi zagotavljal, da se bodo tla počasneje izsuševala, saj kane potrebujejo veliko vlage. Med sušnimi obdobji jih je zato potrebno redno zalivati. Pri zadrževanju vlage pomaga tudi zastirka.

Na prosto jih lahko posadite, ko je minila nevarnost pozeb in so se tla nekoliko ogrela. Na palec je najprimerjneši čas takrat, ko boste sadili tudi paradižnik. Da jim zagotovite hiter start, lahko kane predhodno posadite v lonce in jih potem samo presadite na grede. Gomolje posadite približno 10 cm globoko in jih prekrijte z nekaj cm prsti.

Na vrtu jim zagotovite sončen prostor. Čeprav lahko prenesejo tudi nekaj sence, jim morate zagotoviti vsaj štiri ure neposredne sončne svetlobe.

Prezimitev

Pozno jeseni, ko bo prva slana ožgala liste, odstranite liste in steblo ter izkopljite gomolje. Pri kopanju začnite kakšnih 30 cm stran od stebla, da ne boste poškodovali podzemnega stebla. Odstranite odvečno prst, podzemni del pa shranite v plastičnih vrečki z več luknjami, v katero dodate še nekaj suhe slame ali sekancev. Pazite, da stebla niso premokra (zaradi gnilobe) ali presuha (lahko propadejo). Stebla lahko nato prezimite v hladnem suhem prostoru.

Škodljivci in bolezni kan

Kane navadno nimajo večjih težav s škodljivci in boleznimi. Če so posajene preveč na gosto, lahko pride do pojava rji ali drugih obolenj listov. Včasih pa jih lahko obgrizejo gosenice ali polži.

Preverite še naš pester izbor kan za vaš vrt.

The post Kane ljubijo vroča poletja appeared first on Okrasni vrt.

Izberite znano sorto

Ko se boste odločali za nakup afriških lilij, se je najbolje odločiti za rastline, ki že cvetijo. Razlog je v tem, da so rastline vzgojene iz semen, zelo variabilne. Z izbiro cvetoče rastline pa ne bo nobenega dvoma več, kakšni bodo cvetovi, ki jih bo pognala vaša afriška lilija. Izjema od zgornjega priporočila so znane sorte afriških lilij, ki jih ne namnožujejo s semeni, temveč z delitvijo materinskih rastlin ali s celičnimi kulturami. Tako pridobljene rastline so kloni matične rastline in si z njimi delijo tudi enake lastnosti. Pri izbiri rastlin pa bodite pozorni tudi na znake virusnih obolenj. Slednje boste lahko prepoznali po svetlejših pegah in linijah na listih. Listi so pogosto tudi deformirani in imajo nazobčane robove.

Afriška lilija potrebuje malo prostora

Afriške lilije potrebujejo s hranili bogata tla in sončno rastišče. Vsako pomlad rastlini dodajte zrel kompost ali nekaj mineralnega gnojila, s čimer si boste zagotovili izdatno cvetenje. Slednje lahko spodbudite tudi tako, da rastlino posadite v lonec manjšega premera. Afriške lilije, ki rastejo na majhnem prostoru, s stisnjenimi koreninami, bodo navadno bolje cvetele kot rastline, ki jim boste zagotovili preveč prostora. Ko boste rastlino presadili v večji lonec, vedno uporabite le malenkost večji lonec. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo rastlina potrebovala celo do dve leti, da bo ponovno zacvetela.

Kako razdelimo afriško lilijo

Afriške lilije, ki se na rastišču dobro počutijo, se bodo veselo razraščale, zaradi česar boste lahko vsakih nekaj let rastline razdelili. Delitve se lotite spomladi tako, da rastlino izkopljite in otresite korenine. Rastlino razdelite z ostro lopato ali parom vil, nato pa jih posadite v ustrezne (ne prevelike) lonce.

V kolikor si želite afriško lilijo posaditi tudi na vašem vrtu, nas obiščite v spletni trgovini “Svet čebulic”.

The post Afriška lilija popestri poletne terase appeared first on Okrasni vrt.