Arhiv kategorij: Načrtovanje vrta

senčno rastišče - japonske vetrnice

Senčno rastišče – temačni kotički vrta

Senčno rastiščePrav tako kot so raznoliki različni stili vrtov, se med seboj razlikujejo tudi različni deli vrta. Poleg sončne grede, ki se cel dan koplje v soncu, se lahko na vrtu skriva tudi precej temnejši predel, ki ga senči stara smreka. Čeprav se razmere med obema rastiščema precej razlikujejo pa je senčno rastišče prav tako pripravno in zanimivo za vzgojo okrasnic kot sončna greda.

Senca in senca

Svetlobne razmere med soncem in senco so precej očitne, vendar se lahko tudi senčne razmere med seboj precej razlikujejo. Senca, ki ustvarjata zid ali hiša, je precej drugačna od sence pod krošnjo velikega listopadnega drevesa. Senčno rastišče pod drevesi je namreč značilno, da se skozi leto spreminja , saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše kot kasneje v sezoni. Zgodnje rastline, ki že ob začetku pomladi pokukajo na plan imajo tako na voljo več svetlobe kot njihove kasnejše sorodnice. Razlikujeta pa se seveda tudi v “jakosti” sence, saj je slednja pod drevesi precej manj močna.
Na senčnih legah pa se pogosto lahko oblikujejo tudi bolj sušnate razmere. Listje dreves namreč ne zadržuje samo sončne svetlobe, temveč prepreči tudi dežju, da bi dosegel tla. Podobno se lahko zgodi tudi ob vznožju vrtnih zidov.

Sajenje na senčni gredi

senčno rastišče - japonska vetrnicaRastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kar pomeni, da je potrebno tla ustrezno pripraviti. Gozdne rastline imajo rade s humusom bogata tla, ki dobro zadržujejo vlago. V kolikor želite del vašega vrta zasaditi s senčnimi rastlinami je pomembno, da pred sajenjem ustrezno pripravite tla. Dodajte jim dosti organske snovi v obliki komposta (približno 4-5 veder na kvadratni meter), ki bo izboljšal zadrževanje vlage. Med posajene rastline nasujte še zastirko, ki bo preprečevala prekomerno odhlapevanje vode iz tal.

Senčna greda

Za osnovo zasaditve posadite v ozadje japonske vetrnice (Anemone ‘Honorine Jobert’), ki bodo jeseni senco razsvetlile s svojimi nežnimi belimi cvetovi. Njihovo gosto listje bo odlično služilo tudi zatiranju plevelov, ki bi lahko pognali med okrasnimi rastlinami. Poleg japonskih vetrnic posadite še svetilko (Actaea simplex ‘Brunette’). Sorta ‘Brunette’ je prekrasna, nekaj čez meter visoka trajnica s temnimi škrlatno-črnimi listi. Njeni beli cvetovi z nekaj rožnatega pridiha, bodo lepo dopolnjevali belo temo zasaditve. Za nadaljevanje teme pa v ospredje posadite še liriopo (Liriope muscari). Izberite sorto ‘Monroe White’, ki požene bela socvetja. Črtalasti listi liriope bodo prekrili ospredje grede in ji dali nekaj strukture v zimskim mesecih. Za dodatno strukturo v zimskem času posadite še davidovo brogovito (Viburnum davidii). Njeni temno zeleni listi z izrazitimi žilami še posebej pridejo do izraza, ko jih prekrije slana. V kolikor boste gredo oblikovali ob zidu ali boste v ozadju postavili ustrezno podporo, jo lahko zaključite še s kakšno vzpenjavko. V senčni legi bosta uspevala tako vedno zeleni bršljan (Hedera helix) kot tudi listopadna vinika (Parthenocissus henryana), ki se bo v jesenskem času obarvala v živahne rdeče barve.

Še nekaj idej

Z nekaj dopolnitvami lahko senčno rastišče zasadite tako, da bo doseglo svoj višek v različnih delih sezone. V kolikor želite nekoliko bolj poudariti spomladanski del sezone lahko v ospredje grede posadite še pljučnik (Pulmonaria), vzpenjavko pa nadomestite s kakšnim izmed gorskih srobotov (Clematis montana) kot je npr. sorta ‘Tetrarose’ z enostavnimi rožnatimi cvetovi. Njegovo listje ima prijeten bronast odtenek, ki je odlično ozadje za cvetove na gredi.
Za nekoliko kasneje v sezoni posadite zali kobulček (Astrantia), ki bo svoje cvetove odprl konec pomladi, nato pa cvetel še dolgo v poletje. Po želji lahko tudi dodate kakšno nizko poleti cvetočo grmovnico kot je vejgela (Weigela florida ‘Foliis Purpureis’).
Odlično se bodo odrezale tudi različne poleti cvetoče čebulnice. Posadite lahko različne lilije, ki prenesejo nekaj več sence kot je npr. turška lilija (Lilium martagon). Za spomladanski okras pa izberite njihove nekoliko zgodnejše sorodnice. V senci bosta uspevali tako modra čebulica (Scilla siberica) kot tudi rumeno cvetoča jarica (Eranthis hiemalis).

čebulnice

Čebulnice in trajnice za cvetočo pomlad

čebulniceSpomladansko prebujanje poleg daljših in toplejših dni prinese tudi prve cvetove, ki preženejo zimsko sivino. Med temi prvimi znanilci pomladi lahko najdemo tako zelnate trajnice kot tudi različne vrste čebulnic.

Zgodaj cvetoče trajnice

Podobno kot spomladi cvetoče čebulnice tudi številne trajnice ne izgubljajo časa in ob prvih toplih dneh pokukajo iz zemlje. Med najzgodnejše trajnice vsekakor spadajo telohi kot je npr. naš črni teloh (Helleborus nigra). Angleži slednjega imenujejo kar »Christmas rose«, kar nakazuje kako hitro v sezoni lahko pričakujemo njegove cvetove (čeprav ne že okrog božiča). Telohi so odlična trajnica za ozelenitev senčnatih rastiščih, pri čemer je veliko predstavnikov tudi zimzelenih, kar bo dajalo zasaditvi dodatno strukturo tudi v zimskem času.
Še ena trajnica, ki zacveti zelo zgodaj v sezoni, je tudi pljučnik (Pulmonaria). Njihovi cvetovi počasi preidejo iz rožnate v vijoličasto barvo, kar dodatno popestri zasaditev. Za dodaten okras poskrbijo še pegasti listi, ki popestrijo senčne grede, na katerih se pljučniki odlično počutijo.
Za povsem drugačno teksturo pa poskusite z bergenijami. Njihovi veliki okrogli listi so zimzeleni in bodo lepo zaključevali gredo tudi preko zime. Številne sorte zacvetijo v intenzivno rožnati, vendar lahko najdemo tudi sorte s cvetovi v nežnejših odtenkih (npr. ‘Silberlicht’ ali ‘Bressingham White’). Pri sorti ‘Overture’ pa lahko uživate celo v prekrasnih temno rdečim listih, ki so odlični za ustvarjanje kontrasta s sveže zelenimi spomladanskimi poganjki drugih trajnic.
Za resnične navdušence nad rastlinami pa je prava izbira jetrnik (Hepatica). Svojo zbirko rastlin lahko obogatite z našim domačim navadnim jetrnikom (H. nobilis), ki je prekrasna do 15 cm visoka rastlina z vijoličasti cvetovi ali pa se navdušite nad škrlatno-rožnato cvetočo sorto H. nobilis var. nobilis ‘Rote Glut JP’, ki lahko doseže celo cene do 250€. Podobno cenjene in ustrezno drage so tudi številne druge sorte, ki jih v zadnjem času vzgajajo gojitelji na Japonskem, kjer se je močno razširilo navdušenje nad temi prekrasnimi trajnicami.

Ni pomladi brez čebulnic

Skoraj sinonim za pomlad so seveda različne spomladi cvetoče čebulnice, ki s svojimi barvitimi cvetovi prekrijejo grede in prostore pod še neolistanimi drevesi.
Odlična lastnost čebulnic je, da potrebujejo izredno malo prostora. Tudi na že povsem zaraščeni gredi, je med trajnicam in grmovnicami še dovolj prostora za nekaj teh lepotic. Še celo bolje je, če jih posadite med trajnice, ki zrastejo in cvetijo kasneje v sezoni, saj bodo počasi prekrile vedno bolj rumene poganjke spomladanskih čebulnic.
Poleg gred pa ne pozabite s čebulnicami polepšati tudi trate in prostorov pod drevesi. Za zasaditev enostavno izberite primerne čebulnice in jih nežno zakotalite po prostoru, ki ste si ga namenili zasaditi. Nato čebulice posadite na mestu, kjer so se ustavile. Na takšen način boste dobili videz zasaditve, ki je zelo podoben naravnemu. Že klasična izbira za naturaliziranje so žafrani in narcise. Za nekoliko drugačno zasaditev pa poskusite še z logaricami in pod grmovnicami s kombinacijo zvončkov in vetrnic.

Ustvarite pomladno kombinacijo

V ozadje grede posadite krvavordeče grozdičje (Ribes sanguineum), ki bo nekje sredi pomladi odprlo svoje rožnato rdeče cvetove in z njimi nadišavil vso okolico. V ozadje posadite še bodnantsko brogovito (Viburnum x bodnantense ‘Charles Lamont’) z nežnimi belo-rožnatimi cvetovi. Osrednji del grede zapolnite z okrasno travo anemantelo (Anemanthele lessoniana), ki bo omehčala zasaditev s svojimi prekrasnimi zeleno-rdečkastimi poganjki. V ospredje grede posadite orlico (Aquilegia vulgaris ‘Nivea’). S skoraj metrom visokimi poganjki se bodo cvetovi dvigovali pred ozadjem okrasne trave in nad nižje rastočimi trajnicami. Ribez dodatno podsadite s pljučnikom ‘Lewis Parker’, ki ima prekrasne suličaste liste posejane s svetlimi pegami in škrlatno-rožnate cvetove, ki bodo prešli v vijoličasto-modro barvo. Rob grede pa zaključite z zimzelenimi bergenijami ‘Baby Doll’, ki za razliko od številnih drugih sort bergenij, zacveti v nežno rožnati s pridihom marelične.
Med okrasnimi čebulnicami izberite takšne, ki bodo dopolnjevale zgodnje cvetove pljučnika pod ribezom. Poskusite kombinacijo rožnato cvetočih hrušic ‘Pink Surprise’ in modro-vijoličastih cvetov hijacintovke (Hyacinthoides non-scripta). Za kasneje v sezoni pa poskusite ujeti nianse cvetov ribeza. Posadite tulipan ‘Ollioules’ s cvetovi v starinsko rožnati barvi, ki proti robu preide v belo. Kombinirajte ga s polnimi cvetovi sorte ‘Royal Acres’, ki ima v cvetovih poleg rožnate in bele tudi nekaj zelene barve.

Večino rastlin lahko najdete v prodaji v spletni trgovini Svet čebulic in Trajnice Carniola.

načrtovanje vrta - okrasne trave

Načrtovanje vrta: Osnove kombiniranja rastlin

načrtovanje vrta - okrasne traveKo enkrat razumemo kako različne razmere vplivajo na uspevanje rastlin na vrtu in kaj lahko pričakujemo od posameznih rastlin v posameznem delu leta, lahko začnemo z njihovim kombiniranjem. Načrtovanje vrta lahko opremo na različne stile – podeželski vrt, formalni vrt, sodobne zasaditev, prerijski stil, itd. V vseh primerih gre za kombiniranje oblik in teksture rastlin ter njihovih cvetov in plodov.

Oblike zasaditve

V grobem lahko ločimo dve obliki zasaditve – formalno in neformalno. Prva delujejo strogo in pogosto simetrično. Dober primer so različni italijanski renesančni vrtovi kot npr. vrt Villa d’Este v bližini Rima. Formalni vrt si lahko predstavljamo kot nekakšno parado, kjer je vse postavljeno na svoje mesto in prevladujejo ravne in čiste linije. Podobno kot pri zelenjavnem vrtu, kjer navadno sadimo rastline v linijah.
Pri neformalni obliki pa so linije vrta precej bolj sproščene. Prevladujejo mehke in sproščene linije. Potke vijugajo med gredami in rastline so postavljene v prelivajoče se skupine. Vrtovi lahko spominjajo na travnike (prerijska zasaditev) in obrobe gozdov (gozdna greda), le da v njih prevladujejo “udomačeni” sorodniki rastlin, ki so manj agresivni in dalj časa cvetoči.

Kako zasnujemo okrasno gredo

Načrtovanje vrta se začne s posamezno gredo. Če hočemo, da naša greda deluje privlačno in usklajeno moramo pred nakupom rastlin dobro premisliti, kaj pravzaprav hočemo. Vprašati se moramo nekaj osnovnih vprašanj:

  • Ali imamo dovolj prostora za izbrano rastlino?
  • Ali imamo pravo rastišče?
  • Kdaj bo rastlina cvetela in kako bo izgledala v soseščini drugih rastlin?

Pri zasaditvi rastlin vedno izberite vrsto, ki bo imela osrednjo vlogo na gredi, nato pa jo kombinirajte z drugimi, manj izrazitimi rastlinami. Tako bo osrednja rastlina dodatno poudarjena. Kadar kombinirate rastline iste vrste uporabite liho število rastlin (3, 5, 7, itd.), ki jih razporedite v trikotnike. Posamezne trikotnike povežite med seboj z neutralnimi rastlinami, ki tvorijo preproge (npr. plahtica) in zapolnijo prostore med rastlinami, ki tvorijo jedro zasaditve.

Upoštevajte različne lastnosti rastlin

Ob kombiniranju je pomembno, da vzamemo v obzir izgled rastline v posameznih delih leta. Pomembna je njena oblika, struktura listov, listopadnost in barve ter velikost cvetov.

Oblika in struktura rastlin

Najpreprostejše pravilo, ki se ga lahko držimo je, da zasadimo visoke rastline v ozadju in najnižje v ospredju grede. S tem dobimo zasaditev v obliki pulta. Seveda lahko pravilo tudi kršimo. Visoke rastline ali rastline z izrazitimi navpičnim linijami (npr. Lupinus ali Delphinium)lahko uporabimo tudi za razmejitev večjih gred na več posameznih sklopov. Lahko pa z več visokimi rastlinami iste vrste, ki jih enakomerno razporedimo po gredi nizkih rastlin , da ustvarimo močnejši prostorski učinek.
Rastline, ki imajo močne pokončne liste (Yucca ali Phormium), ki spominjajo na sulice se lahko uporabijo za posebne poudarke. Uporabimo jih na začetku in koncu grede ali pa v njeni sredini. Nizke rastline uporabimo ob robovih gred, kjer bodo zakrile rob grede in zmehčale ostre linije poti.
Navadno izberemo več rastlin iste vrste (3, 5 ali več) in jih zasadimo skupaj. Pri kombinaciji večjih in manjših rastlin oz. rastlin z velikimi in malimi cvetovi, moramo v kombinaciji uporabiti več manjših rastlin (rastlin z manjšimi cvetovi). S tem bomo ohranili ravnovesje in preprečili, da bi velike rastline prevladale nad majhnimi.

Oblika in velikost listov

Poleg oblike in strukture celotne rastline, pri kombiniranju upoštevamo tudi obliko in velikost listov. Veliki in močni listi na gredi takoj pritegnejo pozornost, medtem ko se majhni lističi zlijejo z ozadjem. Za občutek harmonije uporabimo rastline z podobno oblikovanimi in/ali obarvanimi listi. Kombinacija rastlin z različno velikimi listi pa bo zasaditev optično razgibala. Dodatna lastnost listov je tudi njihova tekstura. Nekatere rastline imajo svetleče liste, ki odbijajo svetlobo (Laurus), medtem ko pri drugih najdemo kosmate liste z srebrnkastim odtenkom (Stachys).

Oblika in barva cvetov

Pri kombiniranju cvetov različnih oblik lahko ustvarimo številne lastne kombinacije. Bolj pomembno je, da pravilno uskladimo barve cvetov. Barva cvetov najbolj vpliva na naše dojemanje grede. Modrikaste in bele barve delujejo pomirjajoče, medtem ko rdeče, oranžne in rumene barve gredo poživijo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da imajo rastline različno obarvane tudi liste, stebla in plodove.
Za kombiniranje barv se opremo na barvno lestvico osnovnih (primarnih) barv.
Kombiniramo lahko:

  • sorodne barve (npr. rumeno, oranžno in rdečo), s čimer ustvarimo učinek harmonije
    nasprotne barve (npr. rumeno in vijoličasto, oranžno in modro), za poudarjanje posameznih rastlin
  • kontrastne barve, ki ležijo enakomerno narazen (npr. rumeno, rdečo in modro).
    Na gredo naj bi vnesli nekje do pet različnih barv. Preveč različnih barv in odtenkov deluje že moteče.