magnolia

Magnolije – čudovito starodavno drevo

Po dolgi sivi zimi se kmalu za prvimi spomladanskimi čebulnicami odprejo prekrasni cvetovi številnih magnolij. Med magnolijami najdemo drevesa najrazličnejših velikosti. Segajo vse od grmičkov kot npr. Magnolia stellata ´Royal Star´, do srednje visokih dreves kakršno je magnolija M. x loebneri ´Leonard Messel´, ki zraste nekje do osem metrov višine. Orjakinje med magnolija kot npr. velecvetna magnolija M. grandiflora pa lahko dosežejo tudi 15 metrov.
Čeprav ob besedi magnolija navadno pomislimo na pomlad in drevo polno belih ali rožnatih cvetov pa s tem raznolikost magnolij še zdaleč ni izčrpana. Nekatere magnolije bodo tako svoje prekrasne cvetove odprle šele v zgodnjem poletju, pri čemer so ti lahko tudi škrlatne ali celo rumene barve kot jih lahko občudujemo pri sorti M. ´Yellow Fever´.

Nekaj reda v pestrosti magnolij

Zimzelene magnolije

Čudovit predstavnik zimzelenih magnolije je vrsta Magnolia grandiflora, ki zraste v več kot 10 m visoko drevo. Njeni bleščeči listi in veliki beli cvetovi so čudovit dodatek za vsak (dovolj velik) vrt. V kolikor imate na voljo nekoliko manj prostora in je vaš vrt bliže obali, lahko uporabite tudi vrsto M. virginiana, ki je polzimzelena (ob zelo hladni zimi izgubi liste) in zavzame nekoliko manj prostora. Zimzelene magnolije so odlične za zimsko strukturo vrta.

Listopadne magnolije s krožnikastimi cvetovi

To je skupina številnih priljubljenih vrst in sort magnolij. Večinoma gre za sorte križanca M. x soulangeana, ki jim prijajo bogata in dobro odcedna tla. Sorodne so jim nekoliko manj prezimno trdne vrste iz zahodne Kitajske kot sta npr. sargentova magnolija (M. sargentiana) in sprengerjeva magnolija (M. sprengeri). Čeprav lahko ob pozni slani njihovi cvetovi pomrznejo, je dovolj že eno uspešno cvetenje, da boste povsem pozabili na morebitno razočaranje.

Zvezdaste magnolije

Ta skupina vsebuje kobupi magnolijo (M. kobus), loebnerjevo magnolijo (M. x loebneri) in zvezdasto magnolijo (M. stellata). Vsi predstavniki so odporni na nizke temperature in dobro prenašajo vročino.

Še nekaj redkejških predstavnikov

Precej redkeje na vrtovih srečamo še nekatere druge vrste magnolij, ki se jih sadi predvsem kot drevesa za senco. Med temi lahko najdemo vrsto M. acuminata in njeno manjšo sorodnico rumeno magnolijo M. acuminata subcordata. Prav tako redke so velelistna magnolija (M. macrophylla), dežnikasta magnolija (M. tripetala) in frazerjeva magnolija (M. fraseri). Vse tri vrste so srednje velika drevesa, ki zacvetijo po olistanju. Čisto nekaj posebnega pa je sieboldova magnolija (M. sieboldii), ki zacveti z dišečimi čašastimi cvetovi.

Kam posaditi magnolijo

magnolijePred sajenjem dobro premislite kam boste drevo posadili, saj lahko precej zrastejo in jih je kasneje težko presajati. Pomembno je tudi, da zemlja okrog magnolije ne bo obdelana oz. služila za vožnjo, saj imajo magnolije plitve korenine, ki jih lahko hitro poškodujemo.
Večina magnolij potrebuje za dobro uspevanje kisla tla, čeprav nekatere vrste vključno z M. kobus, M. stellata, M. wilsonii in M. sieboldii tolerirajo tudi nevtralno ali rahlo bazično podlago.

Kombiniranje in oblikovanje

Poleg vloge solitarja ali drevesa v naravni zasaditvi se magnolije krasno podajo tudi v bolj formalnih zasaditvah. Za takšne zasaditve lahko izbirate med številnimi kultivarji zimzelenih magnolij vrste M. grandiflora, ki zacvetijo z velikimi belimi cvetovi. Velecvetne magnolije lahko oblikujete podobno kot drevesaste vrtnice na golo steblo in lepo oblikovano krošnjo.
Najboljši čas za obrezovanje listopadnih magnolij je takoj po cvetenju, medtem ko zimzelene magnolije obrezujemo pred pomladno rastjo. Obrezovanje naj bo le občasno, saj se magnolijam rane celijo zelo počasi. Pri obrezovanju poskušamo oblikovati čim bolj odprto krošnjo. V kolikor želi oblikovati precej zanemarjeno drevo, je najbolje obrezovanje raztegniti preko več let, saj lahko prekomerno obrezovanje magnolij vodi v propad rastline.

Bolezni in škodljivci

Magnolija lahko okužijo različni povzročitelji listne pegavosti ali raka, vendar navadno ni potrebno zatiranje s škropljenjem. Dovolj je, da odstranimo obolele veje in poskrbimo za dobro zdravje drevesa z ustreznim gnojenjem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja