Arhiv oznak: breza

breza

Breza – bledikavo živahno drevo

brezaBreza je verjetno prvo drevo, ki ga ob pogledu na naravo ločimo od preostalega gozda v ozadju. Zaradi njihovega značilnega belega lubja in gibanja v vetru, jih le težko zamenjamo z drugimi lesnimi predstavniki. Omenjeni lastnosti pa sta tudi razlog, zakaj jih pogosto sadimo na okrasne vrtove. Seveda pa nam pride prav tudi pogosto ozka krošnja, ki ne zavzame preveč prostora.
Breze so skupina listavcev, ki so razširjeni po severni polobli. Navadno so kratkožive pionirske lesne vrste, ki jih pogosto najdemo na predelih, kjer je malo večjih lesnih predstavnikov. Še posebej pogoste so v hladnejših predelih severne hemisfere. Vse pripadajo rodu Betula, ki vključuje 30-60 rastlinskih vrst. Žal pa jih je kar 11 na seznamu ogroženih rastlin

Čudoviti evrazijski predstavniki

Med predstavniki, ki jih uspevajo pri nas je tudi navadna breza (Betula pendula). Zraste v srednje visoko drevo z značilno belim lubljem, ki ga prekinjajo črne lise. Sorazmerno podobna ji je vrsta B. pubescens, od katere se razlikuje po golih in nekoliko bolj trikotnih listih. Obe vrsti imate sorazmerno prepustne krošnje, zaradi česar bodo tla pod njima dobivala še vedno dovolj svetlobe, da jih podsadimo z okrasnimi grmovnicami in trajnicami.
Poleg vrst, ki jih lahko pri nas občudujemo tudi v naravi pa se na vrtovih in v parkih pogosto pojavlja še en predstavnik evrazijske skupine brez – himalajska breza (Betula utilis). Slednja izhaja (kot že ime pove) iz Himalaje, kjer uspeva vse do 4500 m.n.v. Znanstveno ime – ”utilis” namiguje na uporabnost številnih delov te rastline, saj so poleg lesa v preteklosti na veliko uporabljali tudi njeno lubje, ki je nadomeščalo papir. V sedanjem času pa lubje pogosto uporabljajo za pakiranje stvari, kot npr. maslo. V isto vrsto spada tudi podvrsta himalajske breze (B. utilis var. jaquemontii), ki so jo nekoč vodili kot samostojno vrsto. Slednja je resnično odlična izbira za okrasni vrt. Posadite sorto kot je npr. ’Grayswood Ghost’, ki ima že skoraj srebrnkasto belo lublje, s katerim bo razsvetlila vsako zimsko sivino.
Še bolj vzhodno je doma ermanova breza (B. ermanii), ki jo v naravi najdemo na SV Kitajske, v Koreji, na Japonskem in vzhodu Rusije. Za razliko od himalajske breze, ima ermanova breza v lubju tudi nekatere toplejše tone rožnatih in kremastih nians, ki ji dajo v angleščini ime ”zlata breza” (Gold birch). Odlična izbira je sorta ’Grayswood Hill’, ki so vzgojili v 50. letih prejšnjega stoletja in je prejela tudi prestižno AGM nagrado. Še nekoliko bolj oranžkastih tonov pa je lubje sorte ’Hakkoda Orange’, ki je nekoliko mlajša sorta. Zraste nekje do 8 m višine, zaradi česar je primerna tudi za manjše vrtove.
Na povsem nasprotne koncu barvnega razpona lubja je vrsta B. albosinensis. To je prekrasna breza iz zahodne Kitajske pri kateri so globlje plasti lubja obarvane v mahagoni rdečo barvo. Vrsta zraste v srednje visoko drevo s konično oblikovano krošnjo. Čeprav zraste do 20 m visoko, je njena rast počasna in bo za polno velikost potrebovala veliko časa. V kolikor bi želeli na svoj vrt posaditi to temno obarvano vrsto, vendar je vaše vrtnarije ne držijo, lahko namesto nje poskusite s sorto himalajske breze ’Wakehurst Place Chocolate’. Kot pove že njeno ime, so njeni poganjki obarvani v barvo čokolade, ki jo lahko uporabite kot kontrast svetlejšim predstavnikom te skupine dreves.

Breze najdemo tudi v Ameriki

Približno deset vrst brez pa najdemo tudi v Severni Ameriki. Črna breza (B. nigra). Slednja se ponaša s precej neznačilnim lubjem, ki je navadno sestavljeno iz sivkasto-rjavih lusk. Zaradi velike variabilnosti v obarvanosti lubja te vrste pa lahko pri nekaterih predstavnikih opazimo tudi kremasto belo lubje.
Na vzhodni obali Sev. Amerike pa uspeva tudi rumena breza (B. alleghaniensis), ki je morda še boljši kandidat za poimenovanje ”zlata breza”. Njeno lubje je obarvano v rumenkasto-bronaste tone, ki na soncu prehajajo že v zlato-bakrene odtenke. Podobno kot večina brez zraste nekje do 20 m višine in požene prekrasne poganjke, ki če jih nekoliko podrgnemo oddajo prijetno aromo zelenkinega (Gaultheria procumbens) olja. Še bolj je aroma izrazita pri lubju sladke breze (B. lenta), ki prav tako uspeva na SV Severne Amerike. Slednjo so na veliko uporabljali za proizvodnjo zelenkinega eteričnega olja in po imenu sodeč seveda tudi za pridobivanje sladkega sirupa podobnega javorjevemu.
breza

Uporabnost na okrasnem vrtu

Breze so pravi magnet za poglede, zaradi česar jih lahko uporabimo kot samostojno drevo. Še lepše je, če lahko zasadimo več dreves skupaj in podsadimo s trajnicami. Zaradi svojega videza bodo odlično izgledale tako v formalni kot v bolj sproščeni zasaditvi. Med posameznimi drevesi in podrastjo pa lahko speljete potko iz svetlega kamna ali peska, ki se bo lepo navezovana na bledo lubje brez.

Še kakšna zanimivost

Breze niso samo velika drevesa, temveč najdemo tudi predstavnike, ki ne presežejo naše višine. Mednje spada pritlikava breza (B. nana), ki zraste le dober meter visoko. Naseljuje vsa arktična področja, kjer uspeva v hribovitem svetu med 300 in 850 m.n.v.
Na Islandiji proizvajajo različne likerje in druge alkoholne pijače, ki vsebujejo brezino lubje in sladkobni sok. Različne druge pijače z dodatkom breze pa najdemo tudi v različnih drugih državah. Brezin les je bil tudi osnova za pridobivanje brezinega sladkorja (ksilitol), ki pa je sedaj večino proizveden in koruznih storžev.

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje grmovnic v septembru

obrezovanje grmovnicPoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v avgustu.

Abelija (Abelia)

Mlade rastline ne potrebujejo drugega kot odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Ob močni pozebi preko zime, pozno spomladi porežite poganjke skoraj do tal.

Kovačnik (Lonicera)

Še vedno lahko obrezujete grmaste kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’. Listopadne ovijalke obrežemo sedaj, medtem ko zimzeleno vrsto (L. japonica) obrezujemo zgodaj spomladi.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Jasmin (Jasminum officinale)

Rastlino obrezujemo po cvetenju. Dobro prenesejo močno obrezovanje, zaradi česar jih lahko pomladimo z močnim skrajšanjem poganjkov (50 cm nad tlemi).

Pasijonka (Passiflora)

Za najbolj bogato cvetenje pasijonko takoj po sajenju porežite na 30 cm višine. S tem boste vzpodbudili razvoj stranskih poganjkov že nizko na rastlini. Stare rastline je najbolje nadomestiti z novimi. Ne pozabite tudi preveriti, kako je potrebno prezimiti pasijonko.

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje dreves in grmovnic v oktobru

obrezovanjePoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v septembru.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Gledičija (Gleditsia)

Gledičije navadno oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Rastlina potrebuje le malo nege. Spodnje veje odstranimo nekje do 2m višine, da naredimo proctor za povešave veje.

Oreh (Juglans)

Ce še niste obrezali orehov, je sedaj še zadnji čas, da to storite. Ce pride pozimi do zloma glavnega poganjka ga odstranite, pri čemer zarežite v zdrav les ter ga nadomestite
z novim poganjkom. Odsraslih dreves ne obrezujte, saj so orehi dokaj občutljivi na obrezovanje.

Negnoj (Laburnum)

Negnoj je najbolje obrezati nekje med koncem poletja in božičem, ko drevesa ne krvavijo. Rastline ne prenese močnega obrezovanja, zaradi česar je pomembno, da jo oblikujete že v mladosti. Mladim rastlina odstranite najnižje veje, da dvignete krošnjo. Več o negnoju.

Tulipanovec (Liriodendron)

Tulipanovec lahko obrezujete od oktobra do februarja, ko je rastline dormantna. Navadno je potrebno le odstraniti veje, ki se križajo med seboj in kazijo izgled krošnje. Ob rasti rastline postopoma odstranjujemo spodnje veje do višine 2 m, da oblikujemo krošnjo.

Okrasna jablana (Malus)

Še eno drevo, ki ga obrezujemo v času dormance, je okrasna jablana. Različne vrste okrasnih jablan tvorijo različno oblikovane krošnje. Vrsta Malus floribunda je grmičasta rastlina z mnogimo stebli, medtem ko druge vrste oblikujejo krošnje na enem samem deblu. Grmičaste okrasne jablane oblikujte v eno-debelno drevo z odstranitvijo odvečnih stebel. Ob obrezovanju lahko pri vseh vrstah okrasni jablan pride do poganjanja “divjakov”, ki jih morate v celoti odstraniti takoj, ko se pojavijo. Odraslih dreves ne obrezujemo, saj lahko pride do razvoja glivnih bolezni.

Vrba (Salix)

Vrbe oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavih oblikah postopoma dvigujemo krošnjo na 2 m višine,
da naredimo proctor za povešave poganjke.

Vinika (Partenocissus)

Pri mladih rastlinah privežemo mlade poganjke na podlago. Odrasle rastline obrezujemo med oktobrom in božičem. Stare in zanemarjene rastline lahko močno porežemo do močnih brstov nekje 1m od tal.