Arhiv oznak: češmin

vrtna opravila julij

Vrtna opravila v mesecu decembru

vrtna opravila julijNaj vas mrzlo vreme ne prežene z vrta, saj je še vedno nekaj rastlin, ki jih je potrebno obrezati.

Splošna vrtna opravila

  • redno preglejujte zaščito rastlin
  • nadzorujte delovanje grelcev v rastlinjakih
  • pazite, da ribniki ne zamrznejo
  • redno pobirajte in odstranjujte odpadlo listje.
  • naredite lesne potaknjence
  • v javnih vrtovih podite pozorni na rastline z obarvanimi stebli: vrbe, dreni in robide. Razmislite ali bi lahko prispevale k poživitvi tudi vašega vrta.
  • privežite vzpenjalke na podpore, da preprečite poškodbe zaradi vetra.

Trajnice in čebulnice

  • Uredite grede in pospravite odmrle dele rastlin na kompost.
  • Poskrbite, da rastline na skalnjaku niso pokrite z odejo iz listja, saj lahko pride pod listjem do gnitja.
  • Če morate opravila na vrtu opravljati na zelo mokrih tleh, si na gredo nastavite deske za hojo, s čimer boste preprečili prekometno teptanje tal.
  • Večje posode, ki bi lahko popokale oblečite v folijo z zračnimi mehurčki ali flis.
  • Naredite si koreninske potaknjence maka (Papaver) in plamenk (Phlox).
  • Opazujte rastline za znaki sive plesni in odstranite okužne dele, da se bolezen ne razširi še na druge rastline.

Grmovnice in drevesa

  • Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
  • Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj mesta.
  • Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
  • Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesta na vrtu.
  • Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot so npr. slive, češnje, itd.
  • Redno preverjajte podpore na novo posajenih dreves in jih po potrebi ponovno utrdite.

Češmin (Berberis)

Češmine B. thunbergii in Berberis x ottawensis obrezujemo v času mirovanja (nekje do februarja). Odstranite vsako peto steblo, pri čemer začnite z najstarejšimi. V kolikor bi bili pripravljeni za lepše listje žrtvovati tudi nekaj cvetov, lahko odstranite celo vsako tretje steblo. Več o češminih.

Metuljnik (Buddleja)

Metuljniki vrste B. globosa zacvetijo na lasnkem lesu in jih navadno obrezujemo takoj po cvetenju. Sedaj pa je primeren čas, da pomladite zanemarjene rastline. Odstranite vsako tretje steblo. Pri tem boste izgubili samo tretjino cvetov, v treh letih pa boste imeli povsem pomlajeno rastlino.

Panešplja (Cotoneaster)

Sedaj lahko pri vrstah C. horizontalis, C. dammeri in C. microphyllus odstranite poganjke,
ki kazijo njihov izgled. Sedaj lahko tudi razredčite rastline.

Iva (Salix caprea)

Počasi rastočo sorto ‘Kilmarnock’ potrebujejo le malo obrezovanja v prvih par letih. Kasneje pa je potrebno krošnje razredčiti. Odstranite vsako tretjo vejo. Predolge veje, ki segajo do tal skrajšajte na polovico.

Bezeg (Sambucus)

Kultivarje bezga, ki jih gojimo zaradi prekrasnega listja kot npr. ‘Black Lace’ in ‘Sutherland Gold’ je potrebno vsako leto obrezati, da vzpodbudimo bujno mlado rast. Vse poganjke skrajšajte na višino 15-45 cm ali če želite višje rastline na 1-2 m. Vsako leto nato rastlino porežite na to izbrano višino.

češmin

Češmin: barvita grmovnica

češminRod češminov (Berberis) združuje kar 450-500 vrst listopadnih in zimzelenih grmovnic. Za vse predstavnike so značilni listni trni, ki se razvijejo na glavnih poganjkih. Pravi listi poženejo na kratkih stranskih poganjkih, ki izraščajo iz glavnih. Nekateri predstavniki lahko zrastejo tudi do pet metrov višine, vendar je za polepšanje okrasnih vrtov vzgojenih tudi že veliko nižjih in celo pritlikavih oblik češminov. Še posebej so v okrasnem vrtu cenjeni listopadni predstavniki rodu kot sta npr. tunbergov (Berberis thunbergii) in navadni češmin (B. vulgaris), ki se v jeseni ponašajo s prekrasnimi barvami listja. V vrtovih le redko opazimo zeleno obarvane predstavnike češminov. Precej bolj so razširjene njihove rdeče ali rumeno obarvane oblike kot npr. B. thunbergii ‘Atropurpurea’, ki se ponaša s temno škrlatno barvo listja. V jeseni barva preide v odtenke oranžne, svetlo rdeče in škrlatne, zaradi česar grmi na vrtu kar zasijejo. Cvetoči češmini privabljajo veliko čebel, ki se pasejo na njihovih cvetovih, medtem ko njihove rdeče plodove hitro pozobajo ptiči. Slednji si v njihovih gostih in trnastih poganjkih lahko spletejo tudi dokaj varovana gnezda, zaradi česar je češmin primeren tudi za živalim prijazen vrt.

Poskrbite za vaš češmin

Večina češminov zraste nekje do dva metra višine, za nižje predstavnike pa izberite takšne, ki imajo oznako ‘Nana’. Najbolje bodo uspevali na svetlem rastišču ali v svetli senci. Odrasli grmi so tudi dobro odporni na sušo in bodo brez problemov prestali krajša obdobja brez vode. Češmini potrebujejo le malo vzdrževanja. Grme tunbergovega češmina obrežite v času mirovanja (nekje do februarja). Odstranite vsako peto steblo, pri čemer začnite z najstarejšimi. V kolikor bi bili pripravljeni za lepše listje žrtvovati tudi nekaj cvetov, lahko odstranite celo vsako tretje steblo.

Odličen dodatek tudi za lonce

Češmine lahko uporabite tudi v okrasnih loncih in koritih, saj bodo ohranili svoj izgled preko celotne sezone, pri tem pa tudi dobro prenašajo sušo, če jih kdaj pozabimo zaliti. Poskusite jih kombinirati z različnimi čebulnicami in trajnicami. Temni listi češmina bodo tvorili odlično ozadje za njihove cvetove in poganjke.
Češmini so zelo koristni tudi kot prepreka, saj bo živa meja iz češmina s svojimi trni preprečila prehod divjadi in drugih nepovabljenih gostov.