Živa meja lahko tudi zboli
Živa meja je precej izpostavljena boleznim in škodljivcem. Redno obrezovanje rastlin je za rastline sorazmeren šok, kar zmanjša njihovo odpornost. Seveda pa lahko pri različnih rastlinah najdemo različne težave.
Kalina
Kalino napadajo predvsem različne glive, lahko pa se na njej pojavijo tudi pršice. Med glivami je pogosta uvelost, ki se kaže ko venenje mlajših poganjkov, ki se začne bliže tlom, nato pa še širi po rastlini navzgor. Diagnoza je nekoliko težavnejša, saj podobne simptome povzroča tudi koreninska gniloba ali zastajanje vode v tleh. Če na obolelih delih rastline odstranite lubje, boste opazili razbarvana oz. lisasta območja lesa. Te bolezni ni mogoče odpraviti z uporabo fungidicov, zaradi česar je dobro že ob sajenju izbrati sorte, ki so odporne na povzročitelja bolezni. Če na svojih rastlinah opazite simptome, jih dodatno zalijte z mineralnim gnojilom, ki vsebuje malo dušika in veliko kalija. Obolele dele rastline odstranite, pri čemer orodje predhodno sterilizirajte.
Kalino pogosto napadajo tudi štorovke (Armillaria), ki rastlino okužijo preko korenin. Okužba se navzven kaže z venenjem in odmiranjem vej in bornim olistanjem v pomladnem času. Pod lubjem poganjkov (tik nad tlemi) pa lahko opazite pahljačasto razrasli micelij. Okužbo boste najlažje preprečili z dobro odcednostjo tal. Okužene rastline odstranite in uničite.
Napad pršic boste najlažje prepoznali po številnih zapredkih, ki se pojavijo na rastlini. Na listih boste opazili tudi sledove prehranjevanja pršic, ki se kažejo kot razbarvana svetla polja. Ob resnejših napadih pršic lahko rastlina izgubi dovolj listov, da propade v celoti, zaradi česar je koristno, če pršice zatremo z uporabo ustreznih pripravkov. V posameznih letih lahko na kalini opazimo tudi kalininega resokrilca, ki je žuželka in podobno kot pršice izsesava sok listov. Napadeni listi so deformirani in sivo-rjave barve, kažejo pa se tudi posledice v rasti celotne rastline.
Lovorikovec
Na lovorikovcu najpogosteje najdemo dve glivni bolezni – listno luknjičavost in pepelasto plesen. Pri luknjičavosti, ki jo povzročata glivi Stigmina in Eupropolella se na listih pojavijo rumenkaste okrogle pege, ki počasi porjavijo in odmrejo, kar vodi v nastanek lukenj. Listna luknjičavost lovorikovca je pogostejša v vlažnih letih in še posebej, če raste v bližini sorodnih vrst iz rodu Prunus (češnje, slive, breskve, itd.). Podobne okužbe povzroča tudi bakterija Pseudomonas syringae. 
Pepelasta plesen se navadno pojavlja v poletnem času, vendar lahko prezimi tudi na rastlini sami. V tem primeru lahko že spomladi iz brstov okuži rastlino in se tako pojavi že na začetku sezone. Okužbo z lahkoto prepoznamo po belih pepelastih prevlekah, ki se pojavijo na listih. Kasneje rastlinsko tkivo pod belimi prevlekami potemni in odmre. Odmrli del lista lahko tudi odpade, zaradi česar na listih opazimo neenakomerne luknje.
Gaber
Na gabru najpogosteje opazimo pepelasto plesen, ki se kaže v obliki belih pepelasti prevlek na listih. Na rastlini bolezen prezimi v brstih, zaradi česar se lahko pojavi tudi že zgodaj v sezoni. Tako bo ob suhi in topli pomladi bolezen izbruhnila že konec pomladi, ob trajnejšem vlažnem obdobju pa šele sredi poletja.
Pušpan
Pušpan lahko boleha za številnimi težavami, vendar so med najhujšimi pušpanova rja, pušpanova vešča, pušpanova bolšica in pušpanova hržica. Pušpanova rja (Cylindrocladium buxicola) je gliva, ki se razširja predvsem z vodo in vetrom, vendar jo lahko razširjajo tudi živali. Okužba se kaže kot rumenenje vršičkov listov, ki hitro preide v rjavo barvo. Meja med obarvanim in zelenim delom lista je izrazita in temno zelena. Bolezen zelo hitro napreduje, zaradi česar je potrebno rastline čim prej odstraniti in uničiti (ustrezen fungicid ne obstaja). Bolezen se pogosto pojavlja v kombinaciji z rjo pušpanovih poganjkov (Volutella buxi), ki povzroča odmiranje poganjkov. Napadeni listi preidejo iz zelene z rožnatimi pridihom v rjavo barvo. Za razliko od pušpanove rje pa je mogoče to bolezen uspešno zdraviti z uporabo ustreznih fungicidov.
Med škodljivci je najnevarnejši napad pušpanove vešče (Cydalima perspectalis), ki na pušpan odloži svoja jajčeca. Iz slednjih se izvalijo številne gosenice, ki lahko hitro uničijo velik del rastline. Med razvojem gosenice tvorijo zapredke, ki spominjajo na pajčevine. Pri boljšem pregledu rastline lahko gosenice hitro odkrijete, saj lahko dosežejo do 4 cm dolžine. Gosenice lahko z rastline odstranjujete ročno, vendar boste morali rastlino večkrat pregledati in odstranjevanje ponoviti, saj ima lahko vešča na leto 3-4 generacije. Poleg tega pa jajčeca odloži na notranje liste, zaradi česar jih je težje opaziti in prisotno vešče opazimo šele, ko so gosenice že izvaljene.
Na pušpanih pa lahko najdemo tudi pušpanovo hržico (Monarthropalus buxi) in pušpanovo bolšico (Psylla buxi). Bolšica leže jajčeca pozno poleti, iz njih pa se naslednjo pomlad izvalijo majhne bele ušem podobne ličinke, ki sesajo sok listov. Simptomi se kažejo kot deformirani listi novih poganjkov, ki so zavrti v rasti. Listi na koncu poganjka so zviti tako, da spominjajo na zelje. Na listih lahko opazimo tudi kapljice bele voščene tekočine, ki jo izločajo ličinke. Pri listni hržici samica konec pomladi odloži jajčeca na listih, na katerih se pojavijo mehurjaste izbokline. Iz izboklin naslednje leto pridejo ličinke, ki žrejo listno maso. Listi so sprva rumeno pegasti, kasneje pa porjavijo in odpadejo. Hržico in bolšico boste najlažje zatrli z rednim pregledom in rednim obrezovanjem pušpana.