V primerjavi z vidom je vonj Äutilo, ki ga pri izbiri rastlin za naÅ¡ vrt precej redkeje uporabimo. VeÄinoma se ukvarjamo s tem kako bo greda izgledala, manj pa smo pozorni na dejstvo, da imajo rastline tudi celo vrsto nežnih in opojnih vonjav, ki popestrijo vsak obisk vrta. Tako prijetni vonji Å¡panskega bezga (Syringa), vrtnic (Rosa) in Å¡marnic (Convallaria), kar vabijo k poležavanju v travi. Težji vonji jasmina (Jasminum officinale) in glicinije (Wisteria) pa vas skorajda uspavajo.
Poskusite na vrt vnesti tudi rastline, ki jih boste z veseljem poduhali ali se jih dotaknili, da sprostijo svoj Äudovit vonj. RazliÄne diÅ¡eÄe rastline razporedite po posameznih gredah. S tem boste ustvarjali razliÄne obÄutke pri pohajkovanju med njimi. Ob poti zasadite razna zeliÅ¡Äa, ki bodo sproÅ¡Äala svoje diÅ¡ave, ko boste dregnili obnje. Tudi na terasi lahko dodate diÅ¡eÄe rastline, pri Äemer ne mislimo samo na lonÄke in korita. Na posameznih mestih lahko odstranite položene tlakovce in na njihovo mesto posadite blazinasto rastoÄa zeliÅ¡Äa, ki bodo popestrila posedanje na terasi. Blazinasto rastoÄi timijani kot npr. T. serpyllum 'Annie Hall' so kot nalaÅ¡Ä za sajenje med tlakovce terase ali na peÅ¡Äene potke.
Å e posebej pa boste presenetili otroke, Äe boste na vrt vkljuÄili Äokoladno kozmejo (Cosmos atrosanguineus). Rastlina resniÄno diÅ¡i po Äokoladi.
NajoÄitneje vrt nadiÅ¡avijo seveda cvetovi rastlin. Oddajajo celo paleto vonjev, ki se nežno raztezajo preko vrta in privabljajo opraÅ¡evalce. ÄŒeprav ljudje navadno s prijetnimi vrtnimo vonji povezujejo vrtnice, je v resnici vzgoja modernih vrtnic osredotoÄena predvsem na izgled rastline, le redko pa so moderni kultivarji ohranili prijetno diÅ¡eÄe cvetove prvotnih oblik. ÄŒe želite na svoj vrt posaditi diÅ¡eÄo vrtnico, izberite kakÅ¡nega izmed kultivarjev modernih angleÅ¡kih vrtnic kot je npr. 'Gertrude Jekyll' s prekrasnimi polnimi rožnatimi cvetovi in tipiÄnim rožnim vonjem. Å e preden pa vrtnice sploh zaÄnejo s pomladno rastjo, svoje diÅ¡eÄe cvetove odprejo nepozebniki (Hamamelis) in diÅ¡eÄi kovaÄnik (Lonicera fragrantissima). Pri tem je lahko vreme v Äasu njihovega cvetenja Å¡e tako hladno, da nežno aromo teh cvetov izvabimo Å¡ele s toplo sapo.
Na viÅ¡ku pomladne barvitosti vrt preplavi cela kopica cvetov, med katerimi je seveda tudi veliko diÅ¡eÄih. Za ene izmed najlepÅ¡e diÅ¡eÄih pomladnih cvetov na grede, trato in pod grmovnice posadite diÅ¡eÄe narcise iz skupin Jonquilla ali Triandrus kot je npr. kultivar 'Sweet Love' z nežnimi belimi cvetovi z oranžnim privenÄkom. Za moÄnejÅ¡e izrazitejÅ¡e vonje pa debla dreves ali lonce popestrite z diÅ¡eÄimi hijacintami.
Sredi poletja bodo svoje diÅ¡eÄe cvetove odprle Å¡e ene elegantne lepotice med Äebulicami – lilije. Med lilijami boste cvetove z najizrazitejÅ¡imi diÅ¡avami naÅ¡li pri lilijah iz skupine 'African Queen' ali 'Pink Perfection'. Pri tem pa se lilije odliÄno obnesejo tudi kot rezano cvetje in tako lahko njihove diÅ¡eÄe cvetove prinesete tudi v svoje domove.
Za nekaj vertikalne razgibanosti in prijetno diÅ¡eÄe cvetove posadite vzpenjavki japonski kovaÄnik (Lonicera japonica) in diÅ¡eÄi grahor (Lathyrus odoratus). Japonski kovaÄnik je precej velika rastlina in je primeren za ozadje grede, medtem ko je diÅ¡eÄi grahor prijetno diÅ¡eÄa enoletnica in se bo odliÄno poÄutila na obeliskih, ki se dvigujejo sredi trajnic.
Ne pozabite Å¡e na barvito in diÅ¡eÄo jesen. Že avgusta posadite ciklame, ki bodo jeseni odprle Äudovito diÅ¡eÄe vijoliÄaste cvetove.
Med rastlinami z diÅ¡eÄimi cvetovi najprej pomislimo na diÅ¡avnice, ki nam s prijetnimi aromami svojih listov hitro priÄarajo spomine na Äudovite poÄitnice ob Sredozemlju. Za poživljajoÄ uÄinek posadite med grede sivko. Pri tem si lahko z izbiro razliÄnih vrst sivke zagotovite nepretrgano cvetenje skoraj preko cele sezone. Za prve cvetove sivk posadite francoske sivke (Lavandula stoechas). Francoske sivke hitro prepoznate po ananasu podobnim socvetjih s temno vijoliÄasti cvetovi, ki spominjajo na zajÄja uÅ¡esa. Francosko sivki po Äasu cvetenja sledijo angleÅ¡ke sivke (L. angustifolia), med katerimi najdemo tudi pogost kultivar 'Hidcote'. Zadnji bodo zacveteli lavandini (Lavandula x intermedia), ki so križanci med vrstama L. angustifolia in L. latifolia. Zrastejo v veÄje rastline kot angleÅ¡ka sivka in zelo dobro prenaÅ¡ajo vroÄino ter suÅ¡o.
Na vrt dodajte Å¡e meliso (Melissa officinalis) in rožmarin (Rosmarinus). Pri slednjem lahko izbirate med pokonÄnimi kultivarji kot npr. Rosmarinus officinalis 'Miss Jessopp's Upright', ki ob ugodnih razmerah zrastejo v meter visok grm ali pokrovnimi sortami, ki poženejo plazeÄe poganjke (npr. skupina Prostratus). Prekrasna diÅ¡avnica je tudi tribarvni žajbelj, ki požene izredno aromatiÄne liste obarvane v zeleni, rumeni in vijoliÄasti barvi.
S takÅ¡no bogato izbiro diÅ¡eÄih rastlin se ob naslednjem sprehodu po vrtu nikar ne pozabite naužiti tudi njihovih prijetnih diÅ¡av, ki bodo krasote vaÅ¡ega vrta le Å¡e poveÄale.
Tukaj smo zbrali nekaj rastlin z opojno dišečimi cvetovi.
| Allium sp. | česen, čemaž, luk |
| Anthemis tinctoria | pasja kamilica |
| Artemisia sp. | pelin |
| Buddleja sp. | metuljnik |
| Chaenomeles sp. | japonska kutina |
| Chaerophyllum hirsutum | dlakavo trebelje |
| Convallaria majalis | šmarnica |
| Crocus sp. | žafran |
| Cyclamen sp. | ciklama |
| Dianthus x hybrida | nagelj |
| Dictamnus albus | navadni jesenček |
| Erodium glandulosum | čapljevec |
| Foeniculum vulgare | koromač |
| Galanthus sp. | zvonček |
| Geranium dalmaticum | krvomočnica |
| Hamamelis x intermedia | nepozebnik |
| Hemerocallis lilioasphodelus | maslenica |
| Hyacinthus orientalis | hiacinta |
| Iris x hybrida | perunika |
| Jasminum officinale | jasmin |
| Laurus nobilis | lovor |
| Lavandula angustifolia | sivka |
| Lilium sp. | lilija |
| Lonicera sp. | kovačnik |
| Melissa officinalis | melisa |
| Mentha spicata | meta |
| Monarda x hybrida | monarda |
| Narcissus x hybrida | narcisa |
| Nepeta x hybrida | mačja meta |
| Origanum vulgare | dobra misel |
| Paeonia lactiflora | potonika |
| Philadelphus x hybrida | nepravi jasmin |
| Phlox sp. | plamenka |
| Polygonatum odoratum | salomonov pečatnik |
| Primula sp. | jeglič |
| Prunus lauroceratus | lovorikovec |
| Ribes sanguineum | ribez |
| Rosa sp. | vrtnica |
| Salvia officinalis | žajbelj |
| Salvia sp. | kadulja |
| Sambucus nigra | bezeg |
| Santolina chamaecyparissus | nemški rožmarin |
| Saponaria officinalis | milnica |
| Satureja montana | šetraj |
| Silene lactifolia | lepnica |
| Skimmia japonica | skimija |
| Syringa x hybrida | španski bezeg |
| Thymus sp. | materina dušica |
| Viburnum x hybrida | brogovita, dobrovita |
| Viola sp. | vijolica |
| Wisteria sp. | glicinija |
Matevž Likar © 2005-2023 - Pogoji uporabe