domov google+ e-mail

Na vrh

Opojno dišeče rastline

V primerjavi z vidom je vonj čutilo, ki ga pri izbiri rastlin za naš vrt precej redkeje uporabimo. Večinoma se ukvarjamo s tem kako bo greda izgledala, manj pa smo pozorni na dejstvo, da imajo rastline tudi celo vrsto nežnih in opojnih vonjav, ki popestrijo vsak obisk vrta. Tako prijetni vonji španskega bezga (Syringa), vrtnic (Rosa) in šmarnic (Convallaria), kar vabijo k poležavanju v travi. Težji vonji jasmina (Jasminum officinale) in glicinije (Wisteria) pa vas skorajda uspavajo.
Poskusite na vrt vnesti tudi rastline, ki jih boste z veseljem poduhali ali se jih dotaknili, da sprostijo svoj čudovit vonj. Različne dišeče rastline razporedite po posameznih gredah. S tem boste ustvarjali različne občutke pri pohajkovanju med njimi. Ob poti zasadite razna zelišča, ki bodo sproščala svoje dišave, ko boste dregnili obnje. Tudi na terasi lahko dodate dišeče rastline, pri čemer ne mislimo samo na lončke in korita. Na posameznih mestih lahko odstranite položene tlakovce in na njihovo mesto posadite blazinasto rastoča zelišča, ki bodo popestrila posedanje na terasi. Blazinasto rastoči timijani kot npr. T. serpyllum 'Annie Hall' so kot nalašč za sajenje med tlakovce terase ali na peščene potke. Še posebej pa boste presenetili otroke, če boste na vrt vključili čokoladno kozmejo (Cosmos atrosanguineus). Rastlina resnično diši po čokoladi.

Dišeči cvetovi

Najočitneje vrt nadišavijo seveda cvetovi rastlin. Oddajajo celo paleto vonjev, ki se nežno raztezajo preko vrta in privabljajo opraševalce. Čeprav ljudje navadno s prijetnimi vrtnimo vonji povezujejo vrtnice, je v resnici vzgoja modernih vrtnic osredotočena predvsem na izgled rastline, le redko pa so moderni kultivarji ohranili prijetno dišeče cvetove prvotnih oblik. Če želite na svoj vrt posaditi dišečo vrtnico, izberite kakšnega izmed kultivarjev modernih angleških vrtnic kot je npr. 'Gertrude Jekyll' s prekrasnimi polnimi rožnatimi cvetovi in tipičnim rožnim vonjem. Še preden pa vrtnice sploh začnejo s pomladno rastjo, svoje dišeče cvetove odprejo nepozebniki (Hamamelis) in dišeči kovačnik (Lonicera fragrantissima). Pri tem je lahko vreme v času njihovega cvetenja še tako hladno, da nežno aromo teh cvetov izvabimo šele s toplo sapo.
Na višku pomladne barvitosti vrt preplavi cela kopica cvetov, med katerimi je seveda tudi veliko dišečih. Za ene izmed najlepše dišečih pomladnih cvetov na grede, trato in pod grmovnice posadite dišeče narcise iz skupin Jonquilla ali Triandrus kot je npr. kultivar 'Sweet Love' z nežnimi belimi cvetovi z oranžnim privenčkom. Za močnejše izrazitejše vonje pa debla dreves ali lonce popestrite z dišečimi hijacintami. Sredi poletja bodo svoje dišeče cvetove odprle še ene elegantne lepotice med čebulicami – lilije. Med lilijami boste cvetove z najizrazitejšimi dišavami našli pri lilijah iz skupine 'African Queen' ali 'Pink Perfection'. Pri tem pa se lilije odlično obnesejo tudi kot rezano cvetje in tako lahko njihove dišeče cvetove prinesete tudi v svoje domove.
Za nekaj vertikalne razgibanosti in prijetno dišeče cvetove posadite vzpenjavki japonski kovačnik (Lonicera japonica) in dišeči grahor (Lathyrus odoratus). Japonski kovačnik je precej velika rastlina in je primeren za ozadje grede, medtem ko je dišeči grahor prijetno dišeča enoletnica in se bo odlično počutila na obeliskih, ki se dvigujejo sredi trajnic. Ne pozabite še na barvito in dišečo jesen. Že avgusta posadite ciklame, ki bodo jeseni odprle čudovito dišeče vijoličaste cvetove.

Dišeči listi

Med rastlinami z dišečimi cvetovi najprej pomislimo na dišavnice, ki nam s prijetnimi aromami svojih listov hitro pričarajo spomine na čudovite počitnice ob Sredozemlju. Za poživljajoč učinek posadite med grede sivko. Pri tem si lahko z izbiro različnih vrst sivke zagotovite nepretrgano cvetenje skoraj preko cele sezone. Za prve cvetove sivk posadite francoske sivke (Lavandula stoechas). Francoske sivke hitro prepoznate po ananasu podobnim socvetjih s temno vijoličasti cvetovi, ki spominjajo na zajčja ušesa. Francosko sivki po času cvetenja sledijo angleške sivke (L. angustifolia), med katerimi najdemo tudi pogost kultivar 'Hidcote'. Zadnji bodo zacveteli lavandini (Lavandula x intermedia), ki so križanci med vrstama L. angustifolia in L. latifolia. Zrastejo v večje rastline kot angleška sivka in zelo dobro prenašajo vročino ter sušo.
Na vrt dodajte še meliso (Melissa officinalis) in rožmarin (Rosmarinus). Pri slednjem lahko izbirate med pokončnimi kultivarji kot npr. Rosmarinus officinalis 'Miss Jessopp's Upright', ki ob ugodnih razmerah zrastejo v meter visok grm ali pokrovnimi sortami, ki poženejo plazeče poganjke (npr. skupina Prostratus). Prekrasna dišavnica je tudi tribarvni žajbelj, ki požene izredno aromatične liste obarvane v zeleni, rumeni in vijoličasti barvi. S takšno bogato izbiro dišečih rastlin se ob naslednjem sprehodu po vrtu nikar ne pozabite naužiti tudi njihovih prijetnih dišav, ki bodo krasote vašega vrta le še povečale.

Tukaj smo zbrali nekaj rastlin z opojno dišečimi cvetovi.

Allium sp. česen, čemaž, luk
Anthemis tinctoria pasja kamilica
Artemisia sp. pelin
Buddleja sp. metuljnik
Chaenomeles sp. japonska kutina
Chaerophyllum hirsutum dlakavo trebelje
Convallaria majalis šmarnica
Crocus sp. žafran
Cyclamen sp. ciklama
Dianthus x hybrida nagelj
Dictamnus albus navadni jesenček
Erodium glandulosum čapljevec
Foeniculum vulgare koromač
Galanthus sp. zvonček
Geranium dalmaticum krvomočnica
Hamamelis x intermedia nepozebnik
Hemerocallis lilioasphodelus maslenica
Hyacinthus orientalis hiacinta
Iris x hybrida perunika
Jasminum officinale jasmin
Laurus nobilis lovor
Lavandula angustifolia sivka
Lilium sp. lilija
Lonicera sp. kovačnik
Melissa officinalis melisa
Mentha spicata meta
Monarda x hybrida monarda
Narcissus x hybrida narcisa
Nepeta x hybrida mačja meta
Origanum vulgare dobra misel
Paeonia lactiflora potonika
Philadelphus x hybrida nepravi jasmin
Phlox sp. plamenka
Polygonatum odoratum salomonov pečatnik
Primula sp. jeglič
Prunus lauroceratus lovorikovec
Ribes sanguineum ribez
Rosa sp. vrtnica
Salvia officinalis žajbelj
Salvia sp. kadulja
Sambucus nigra bezeg
Santolina chamaecyparissus nemški rožmarin
Saponaria officinalis milnica
Satureja montana šetraj
Silene lactifolia lepnica
Skimmia japonica skimija
Syringa x hybrida španski bezeg
Thymus sp. materina dušica
Viburnum x hybrida brogovita, dobrovita
Viola sp. vijolica
Wisteria sp. glicinija

 

 

Matevž Likar © 2005-2017 - Pogoji uporabe

Prijava na novice