Najbolj znane vrste bakterij, ki povzročajo te vrste poškodb so:
Bakterije vstopijo v vaskularno tkivo, se tam razmnožujejo in pomikajo skozi ksilem, motijo transport vode in nutrientov kar vodi v venenje in odmiranje nadzemnih delov rastline. Podobne simptome kažejo tudi okužbe z glivami (Fusarium, Verticillum in Ophiostoma). Medtem, ko glive ostanejo skoraj izključno v vaskularnem tkivu do smrti rastline, pri bakterijskem sušenju bakterije navadno uničijo dele celičnih sten ksilemskih celic ali povzročijo v njih razpoke že zelo zgodaj v razvoju bolezni. Bakterije se lahko razširijo tudi v sosednje tkivo, kjer uničujejo celice in jih nadomestijo z votlim prostorom napolnjenim z bakterijami, lepljivo snovjo in celičnimi ostanki. Bakterije lahko okužijo tudi liste, v katerih prehajajo iz žil ali celo na površino lista. Bolj splošno velja, da se te bakterije primarno omejijo na vaskularne elemente in ne dosežejo površja rastline, dokler ta ne propade zaradi bolezni. Bakterije prezimijo v rastlinskih ostankih v prsti, v semenih, v vegetativnih razmnoževalnih strukturah in v nekaterih primerih v insektih. V rastlino vstopijo skozi rane, ki razkrijejo vaskularne elemente. Iz rastline na rastlino se razširjajo prek zemlje, kontaminiranega orodja, z nepravilnim rokovanjem, z direktnim kontaktom rastlina – rastlina in z insekti. Nadziranje je težavno, pomembno je kolobarjenje, izbira odpornejših vrst, razkuževanje semen, kontrola insektov kot vektorjev, odstranjevanje rastlinskih ostankov,…
Bolezen povzroča bakterija Erwinia tracheiphila. Napadenim rastlinam se sušijo listi, vitice in nazadnje rastlina odmre. Napadenim plodovom pa zgnije založno tkivo.
Ob infekciji pride do sušenja in odpadanja listov, ter poškodb vseh poganjkov. Napadeno steblo se najprej zmehča in obledi, nato ovene, postane krhko in suho. Pri bolj odpornih rastlinah ali pod neugodnimi pogoji se simptomi razvijajo počasneje. Ko okuženo steblo odrežemo ali stisnemo med prsti, prikaplja bela tekočina, ki kaže na bakterijsko prisotnost. Ko napreduje gnitje plodov v notranjosti se na površju pojavijo temne pege, ki se večajo, v končni fazi plod propade.
Bakterija Erwinia tracheiphila preživi le nekaj tednov v inficiranih rastlinskih ostankih. Zimo pa preživi v črevesju dveh vrst hroščov. Spomladi se hrošči, ki prenašajo te bakterije, hranijo z listi in ustvarijo poškodbe, skozi katera vdrejo bakterije, ki jih hrošči izločajo z iztrebki. Bakterije prodrejo v ksilem, se namnožijo in razširijo v vse dele rastline. S svojo prisotnostjo in polisaharidi, ki jih izločajo, mašijo žile. Preko peceljev se lahko okužijo tudi plodovi.
Bakterijski hrušev ožig je najhujša bolezen hrušk in lahko pod določenimi pogoji povsem onemogoči gojenje hrušk. Povzroča jo bakterija Erwinia amylovora. Bolezen uničuje vejice in cvetove, hkrati pa lahko zaduši tudi velike veje. Mlada drevesa so pogosto povsem uničena v eni rastni sezoni.
Okuženi cvetovi postanejo vodeni, se skrivijo in porjavijo. Posušeni cvetovi lahko odpadejo ali pa ostanejo na drevesu. Kmalu za tem se tudi na listih iste veje pojavijo rjavo-črne tvorbe na glavnih žilah, ali pa na robovih in med žilami. Ob napredovanju okužbe listov se ti zgrbančijo in povesijo. Končni poganjki in peclji ob okužbi počrnijo in se povesijo. Iz pecljev in končnih poganjkov se bolezen širi v večje veje, na kateri se pojavijo rakaste tvorbe. V primeru, da rak obkroži celo vejo, del nad rakasto tvorbo odmre. Okuženi nezreli plodovi podobno kot cvetovi najprej zvodenijo, nato počrnijo in lahko ostanejo na drevesu še več mesecev po infekciji. Ob vlažnih pogojih se na površini pred kratkim okuženih delov rastline pojavijo kapljice mlečno bele lepljive tekočine, ki pa se kmalu posušijo.
Bakterije prezimijo v rakastih tvorbah, iz katerih se spomladi razširijo v zdravo lubje. Ob vlažnem vremenu (v času odpiranja cvetov) se pojavi na površini bela lepljiva tekočina polna bakterij. Bakterije se lahko prenesejo s pomočjo te tekočine z žuželkami, dežjem in vetrom. V cvetove bakterije vstopijo preko žlez, ki sintetizirajo nektar, v liste pa preko listnih rež in hidatod. Pogosto pa jim za vdor v rastlino služijo tudi poškodbe na površini dreves. Znotraj cvetov se bakterije hitro razmnožujejo in premikajo navzdol proti peclju cvetov in socvetja. Ob okužbi peclja socvetje propadejo vsi cvetni nastavki nad mestom okužbe.
Matevž Likar © 2005-2023 - Pogoji uporabe