Bakterijske vaskularne bolezni
Najbolj znane vrste bakterij, ki
povzročajo te vrste poškodb so:
-
Clavibacter (Corynebacterium)
-
C. michiganense
subsp. sepedonicum – kolobarjasto gnitje pri krompirju
-
C. michiganensesubsp. michiganense – rak in sušenje pri paradiniku
-
Curtobacterium
(Corynebacterium) flaccumfaciens – sušenje fiola
- Erwinia – sušenje buč (E. tracheiphila), koruze (E. stewartii), hrušk (E. amylovora)
- Pseudomonas – sušenje plodov razhudnikovk (Ps. solanacearum), bolezen Moko pri bananah
- Xanthomonas campestrispv. campestris – sušenje pri krinicah
Bakterije vstopijo v vaskularno
tkivo, se tam razmnoujejo in pomikajo skozi ksilem, motijo transport vode in
nutrientov kar vodi v venenje in odmiranje nadzemnih delov rastline. Podobne
simptome kaejo tudi okube z glivami (Fusarium, Verticillum in
Ophiostoma). Medtem, ko glive ostanejo skoraj izključno v vaskularnem tkivu
do smrti rastline, pri bakterijskem sušenju bakterije navadno uničijo dele
celičnih sten ksilemskih celic ali povzročijo v njih razpoke e zelo zgodaj v
razvoju bolezni. Bakterije se lahko razširijo tudi v sosednje tkivo,
kjer uničujejo celice in jih nadomestijo z votlim prostorom napolnjenim z
bakterijami, lepljivo snovjo in celičnimi ostanki. Bakterije lahko okuijo tudi
liste, v katerih prehajajo iz il ali celo na površino lista. Bolj splošno
velja, da se te bakterije primarno omejijo na vaskularne elemente in ne doseejo
površja rastline, dokler ta ne propade zaradi bolezni. Bakterije prezimijo v
rastlinskih ostankih v prsti, v semenih, v vegetativnih razmnoevalnih
strukturah in v nekaterih primerih v insektih. V rastlino vstopijo skozi rane,
ki razkrijejo vaskularne elemente. Iz rastline na rastlino se razširjajo prek
zemlje, kontaminiranega orodja, z nepravilnim rokovanjem, z direktnim kontaktom
rastlina – rastlina in z insekti. Nadziranje je teavno, pomembno je
kolobarjenje, izbira odpornejših vrst, razkuevanje semen, kontrola insektov kot
vektorjev, odstranjevanje rastlinskih ostankov,…
Kumarna bakterijska ovelost
Bolezen povzroča bakterija
Erwinia tracheiphila. Napadenim rastlinam se sušijo listi, vitice in
nazadnje rastlina odmre. Napadenim plodovom pa zgnije zalono tkivo.
Ob infekciji pride do sušenja in
odpadanja listov, ter poškodb vseh poganjkov. Napadeno steblo se najprej zmehča
in obledi, nato ovene, postane krhko in suho. Pri bolj odpornih rastlinah ali
pod neugodnimi pogoji se simptomi razvijajo počasneje. Ko okueno steblo
odreemo ali stisnemo med prsti, prikaplja bela tekočina, ki kae na bakterijsko
prisotnost. Ko napreduje gnitje plodov v notranjosti se na površju pojavijo
temne pege, ki se večajo, v končni fazi plod propade.
Bakterija Erwinia tracheiphila
preivi le nekaj tednov v inficiranih rastlinskih ostankih. Zimo pa preivi v
črevesju dveh vrst hroščov. Spomladi se hrošči, ki prenašajo te bakterije,
hranijo z listi in ustvarijo poškodbe, skozi katera vdrejo bakterije, ki jih
hrošči izločajo z iztrebki. Bakterije prodrejo v ksilem, se namnoijo in
razširijo v vse dele rastline. S svojo prisotnostjo in polisaharidi, ki jih
izločajo, mašijo ile. Preko peceljev se lahko okuijo tudi plodovi.
Bakterijski hrušev oig
Bakterijski hrušev oig je najhujša
bolezen hrušk in lahko pod določenimi pogoji povsem onemogoči gojenje hrušk.
Povzroča jo bakterija Erwinia amylovora. Bolezen uničuje vejice in
cvetove, hkrati pa lahko zaduši tudi velike veje. Mlada drevesa so pogosto
povsem uničena v eni rastni sezoni.
Okueni cvetovi postanejo vodeni, se
skrivijo in porjavijo. Posušeni cvetovi lahko odpadejo ali pa ostanejo na
drevesu. Kmalu za tem se tudi na listih iste veje pojavijo rjavo-črne tvorbe na
glavnih ilah, ali pa na robovih in med ilami. Ob napredovanju okube listov se
ti zgrbančijo in povesijo. Končni poganjki in peclji ob okubi počrnijo in se
povesijo. Iz pecljev in končnih poganjkov se bolezen širi v večje veje, na
kateri se pojavijo rakaste tvorbe. V primeru, da rak obkroi celo vejo, del nad
rakasto tvorbo odmre. Okueni nezreli plodovi podobno kot cvetovi najprej
zvodenijo, nato počrnijo in lahko ostanejo na drevesu še več mesecev po
infekciji. Ob vlanih pogojih se na površini pred kratkim okuenih delov
rastline pojavijo kapljice mlečno bele lepljive tekočine, ki pa se kmalu
posušijo.
Bakterije prezimijo v rakastih
tvorbah, iz katerih se spomladi razširijo v zdravo lubje. Ob vlanem vremenu (v
času odpiranja cvetov) se pojavi na površini bela lepljiva tekočina polna
bakterij. Bakterije se lahko prenesejo s pomočjo te tekočine z uelkami, dejem
in vetrom. V cvetove bakterije vstopijo preko lez, ki sintetizirajo nektar, v
liste pa preko listnih re in hidatod. Pogosto pa jim za vdor v rastlino sluijo
tudi poškodbe na površini dreves. Znotraj cvetov se bakterije hitro razmnoujejo
in premikajo navzdol proti peclju cvetov in socvetja. Ob okubi peclja socvetje
propadejo vsi cvetni nastavki nad mestom okube.