domov google+ e-mail

Na vrh

Kaparji

Kaparji so kljunate žuželke in spadajo med najhujše rastlinske škodljivce. Napadajo lista in stebla mnogih rastlin v rastlinjakih in na vrtu.

Samice so podobne luski, saj izločajo vosek ki jih popolnoma prekrije. Odrasle žuželke se torej ne gibajo in so zaščitene z belim, rumenim ali rjavim ščitom, ki je lahko hitinski ali voščeni. Ščit je lahko različno velik, kar je odvisno od vrste, doseže do 5 mm premera. Lahko je ploščat ali kupolast. Pod voščeno lusko samica ostane toliko časa, da postane spolno zrela in lahko proizvaja jajčeca. Kaparji se zelo namnožijo, tako da lahko skorjo popolnoma prekrijejo, predvsem na mladem sadnem drevju. Jajca ležejo, kar pod svoje telo, saj so tako zavarovana s ščitom odrasle živali. Samice lahko kot dodatno zaščito izločajo bele voščene niti.

Izleženi kaparji so aktivni in se premikajo po gostiteljski rastlini, dokler ne najdejo najprimernejšega mesta za hranjenje, kjer bodo preživeli večino življenja.

 

Najpogostejši vrsti

 

Češpljev kapar (Parthenoleucanium corni)

Sesa sok rastlin, kar rastlino oslabi. Zgleda kot majhen mehurček, dolg 1-6 mm, pritrjen na rastlinskih steblih ali listih. Napadene rastline so zakrnele in deformirane, listi postopoma porumenijo. Rastline postopoma slabijo in postajajo občutljive za druge škodljivce in bolezni. Na spodnjih listih se pojavi medena rosa ali mana, na kateri se lahko razraste sajasta plesen. Ogrožene so okrasne rastline, rastline v rastlinjakih, ter drugih zaprtih prostorih.

Kot preventivo pred temi škodljivci, se lahko okrog debel namestiti lepilni trak, da ličinkam preprečuje selitve na druge dele rastline. V sredini poletja se lahko za zatiranje naseli parazitske ose Meataphycus helvolus, ki so plenilke kaparjev. Lahko pa uporabljamo škropiva na bazi maščobnih kislin posebej spomladi ali pa na začetku poletja, ko so kaparji đe ličinke in se sprehajajo po rastlini.

 

Volnati kapar (Pseudococcus in Plancoccus spp.)

Živali izgledajo kot majhni, beli, kosmati mehurčki, dolgi okrog 4 mm. V toplih in vlažnih pogojih se razmnožujejo čez vse leto. Simptomi so enaki kot pri češpljevem kaparju. Ogrožene so okrasne rastline, rastline v rastlinjakih, ter drugih zaprtih prostorih.

Novo kupljene rastline je dobro imeti nekaj časa ločene od drugih rastlin, dokler se ne prepričamo, da so brez škodljivcev. Zatiramo jih s pikapolonicami (Cryptolaemus montrouzieri), predvsem poleti ko so temperature nad 10°C.

 

 

 

Matevž Likar © 2005-2017 - Pogoji uporabe

Prijava na novice