Majski hrošči
Majski hrošč je pogost škodljivec na naših vrtovih. Največjo škodo delajo njegove ličinke - ogrci, ki zaradi prerazmnoitve občasno naredijo veliko škodo celo na travni ruši. Pri nas se pojavljata dve med seboj podobni vrsti - poljski in gozdni majski hrošč. Poljski majski hrošč je pogostejši in malo večji od gozdnega.
Razvoj
Razvoj majskega hrošča poteka tri leta, četrto leto pa po prezimitvi v tleh odrasli hrošči koncem aprila ali v začetku maja zlezejo iz tal in objedajo listje gozdnih in sadnih dreves.

Samice letajo do 2 kilometra daleč in odlagajo jajčeca najraje na sončne zapleveljene travnike. Samica v tla odloi več jajčnih legel, skupaj do 80 jajčec. Po 4 do 6 tednih se izleejo ličinke - ogrci, ki v tem letu ne naredijo opazne škode in prezimijo po prvi levitvi v septembru. Ogrci so bele do 65 mm velike ličinke z rjavo glavo in tremi pari oprsnih nog. Telo je upognjeno v obliki črke "C" in na koncu odebeljeno.
V drugem letu se sredi aprila ogrci začno porešno hraniti, hitro rastejo in naredijo
ogromno škodo. Škoda se močno poveča po drugi levitvi v juniju, ko se ogrci tretjega stadija porešno hranijo do jeseni, ko se spet umaknejo globlje v zemljo prezimovat. Ogrci se premikajo za sveo hrano vodoravno po tleh tudi do metra na dan, s čimer povzročajo veliko škodo na rastlinah.
Aprila tretje leto nadaljujejo z objedanjem vendar nekoliko manj porešno in takrat škode niso tako opazne. Koncem junija ali v juliju se zabubijo in po dveh mesecih se izvalijo hrošči, ki ne zapustijo zemlje, temveč prezimijo do pomladi.
Zatiranje
Za zatiranje lahko uporabimo insekticide z imidaklopridom.