Poleg obrežnih rastlin, ki povezujejo ribnik s kopnim pa ribnik naseljuje tudi veliko rastlin, ki so s kopnim manj povezane.
Čeprav dodajanje plavajočih rastlin bolj spominja na aranžiranje cvetov v vazah kot na vrtnarjenje, so te rastline precej več kot samo okras ribnika. V ribniku opravljajo pomembno funkcijo, saj senčijo njegovo površino, s čimer preprečujejo razrast alg in hladijo vodo. Še posebej so plavajoče rastline koristne v prvih letih po postavitvi ribnika, ko zapolnjujejo prostor, ki ga bodo kasneje s svojimi velikimi listi prekrili lokvanji. V starejših ribnikih se lahko plavajoče rastline prekomerno razraščajo in škodujejo razvoju podvodnih rastlin, ki bogatijo vodo s kisikom. Zaradi tega jih je potrebno redno redčiti. Pri nekaterih bolj občutljivih vrstah bo redno redčenje izvedel že zimski mraz, zaradi česar se jih pogosto opisuje kar kot enoletnice. Pri plavajočih rastlinah nikar ne izgubljajte časa z razmišljanjem o tem, kam jih boste »posadili«. Ob vetrovnem vremenu se kar rado zgodi, da vse končajo na istem koncu ribnika in tako podrejo vašo postavitev.
Med plavajočimi rastlinami imate na voljo številne na pogled zelo različne rastline. Poskusite lahko npr. z vodno solato (Pistia stratiotes). Njene goste rozete mesnatih zelenih listov bodo kar kmalu zasenčile vodo ribnika. Žabji šejek s svojimi majhnimi belimi cvetovi spominja na pritlikav lokvanj. S svojimi srčastimi listi bo uspešno omejeval razvoj alg tudi v manjših ribnikih. Še posebej zanimiva pa je vodna škarjica (Stratiotes aloides), ki spominja na plavajoč vrh ananasa. Vsako zimo se potopi na dno ribnika, spomladi pa se ponovno vrne na vodno gladino.
V vsakem ribniku razkrajajoče se snovi na dnu ribnika porabljajo v vodi raztopljen kisik, s čimer lahko povzročijo nastanek hipoksije ali anoksije. Za preprečitev pomanjkanja kisika, je koristno v ribnik naseliti tudi oksigenatorje – rastline, ki izločajo veliko kisika. Še posebej so oksigenatorji pomembni v ribnikih, v katere bomo naselili tudi ribe. Pri izbiri oksigenatorjev moramo biti nekoliko previdni, saj so nekatere vrste kot je npr. vodni rmanec (Myriophyllum aquaticum) močno invazivne in lahko zavrejo rast preostalih rastlin v ribniku. V starejših ribnikih, ki imajo na dnu že izoblikovan sloj hranilnega blata, lahko za sajenje rastline samo obtežimo in jih v enakomernih razmakih potopimo v ribnik. Rastline se bodo same zakoreninile v hranilno podlago. V novih ribniki pa moramo rastline posaditi v obtežene košare s substratom. Za zagotovitev ustrezne količine kisika, je potrebno dodati po pet rastlin na vsak kvadratni meter površine. Vsako leto oksigenatorje nekoliko razredčite. Rastline, ki ste jih odstranili iz ribnika, čez noč pustite ob ribniku. S tem boste omogočili vodnim živali, ki ste jih po nesreči potegnili iz ribnika, da se vrnejo v ribnik.
Matevž Likar © 2005-2023 - Pogoji uporabe