Kompost
Povprečna vsebnost hranil v
kompostu je 1,5-3,5 % dušika, 0,5-1 % fosforja in 1-2 % kalija, kar pomeni, da
je kompost bolj dodatek za izboljšavo tal kot pa gnojilo. Podobno kot pri
ostalih organski dodatkih za izboljšavo tal, je sproščanje dušika iz komposta
počasno in poteka preko več let. V primeru, da je vaš vrt na revnih tleh, je
gnojenje izključno s kompostom premalo, za zadovoljitev potreb po dušiku pri
rastlinah, ki potrebujejo večje količine dušika.
Kako nastane zrel kompost?
V procesu kompostiranja pride do
pretvorbe organskega materiala (rastlinski deli) v prsti podobno snov. V prvih
štirinajstih dneh delujejo preteno bakterije, ki postopoma povišajo temperaturo
v kupu. V tem času potečeta mezofilna faza (do 44°C) in termofilna faza (44 do
70°C). Pri tem odmrejo skoraj vse bolezenske klice in semena. Kasneje v ospredje
procesov stopijo glive, črvi in številne druge uelke. Navzven se v tej fazi
lahko opazi sesedanje kupa komposta. Po dveh do treh mesecih je izoblikovan
surov kompost (zelo visoka vsebnost dušika), ki se ga e lahko uporabi za ciljno
gnojenje. Po nadaljnjih dveh do treh mesecih kompost dozori v temen in dišeč
zrel kompost. Zrel kompost lahko uporabljamo povsod na vrtu.
Kako kompostiramo?
Volumen komposta mora imeti
minimalno 1 m3 prostornine, ker se drugače procesi preperevanja ne
morejo vršiti. Kompost postavimo na toplo mesto, kjer je zavarovan pred vetrom.
Faktorji, ki vplivajo na kompostiranje so:
- vlaga
- prezračenost
- temperatura v kupu
- zunanja temperatura
Za uspešno razgradnjo mora
kompost vsebovati 40-60 % vlage. V suhih dneh, zato kompost po potrebi tudi
zalivamo. Pravilno navlaen kompost je kot vlana goba (če stisnemo voda ne
izteka).
Rastlinski material, ki ga nalagamo
na kompost vedno premešamo med seboj, da je enakomerno razporejen in se ne
sprime v kepe. Komposta ne obračamo saj si faze zorenja komposta ob stalnem
dodajanju rastlinskega material ne sledijo le časovno temveč so prisotne hkrati:
Ob obračanju se plasti zmešajo, kar
lahko ustavi termofilno fazo zorenja komposta. Razmerje med ogljikom in dušikom v
rastlinskem materialu navadno ni problematično pri domačem kompostiranju.
Kaj lahko in kaj ne smemo kompostirati
Za kompost je primeren rastlinski
material z veliko dušika kot so svei rastlinski deli, ostanki zastirke,
pokošena trava, travnata ruša in mladi poganjki ivih mej. Uporabljamo lahko
tudi rastlinski material z malo dušika kot je suho listje, vendar le-to razpada
počasneje kot nenejši rastlinski deli in ga najbolje kompostirati posebej. Med
kuhinjskimi odpadki lahko uporabimo ostanke zelenjave. Na kompost pa ne smemo
dati prekuhane zelenjave in ostalih ostankov hrane, ki lahko zaudarjajo in
pritegnejo mrčes. Pravtako ne smemo na kompost odlagati bolnih rastlinskih
delov, trajnih plevelov, enoletnih plevelov s semeni, organskih snovi, ki teko
razpadejo (kosti) in kemično obremenjenih snovi.