domov google+ e-mail

Na vrh

Kompost

Povprečna vsebnost hranil v kompostu je 1,5-3,5 % dušika, 0,5-1 % fosforja in 1-2 % kalija, kar pomeni, da je kompost bolj dodatek za izboljšavo tal kot pa gnojilo. Podobno kot pri ostalih organski dodatkih za izboljšavo tal, je sproščanje dušika iz komposta počasno in poteka preko več let. V primeru, da je vaš vrt na revnih tleh, je gnojenje izključno s kompostom premalo, za zadovoljitev potreb po dušiku pri rastlinah, ki potrebujejo večje količine dušika.

 

Kako nastane zrel kompost?

V procesu kompostiranja pride do pretvorbe organskega materiala (rastlinski deli) v prsti podobno snov. V prvih štirinajstih dneh delujejo pretežno bakterije, ki postopoma povišajo temperaturo v kupu. V tem času potečeta mezofilna faza (do 44°C) in termofilna faza (44 do 70°C). Pri tem odmrejo skoraj vse bolezenske klice in semena. Kasneje v ospredje procesov stopijo glive, črvi in številne druge žuželke. Navzven se v tej fazi lahko opazi sesedanje kupa komposta. Po dveh do treh mesecih je izoblikovan surov kompost (zelo visoka vsebnost dušika), ki se ga že lahko uporabi za ciljno gnojenje. Po nadaljnjih dveh do treh mesecih kompost dozori v temen in dišeč zrel kompost. Zrel kompost lahko uporabljamo povsod na vrtu.

 

Kako kompostiramo?

Volumen komposta mora imeti minimalno 1 m3 prostornine, ker se drugače procesi preperevanja ne morejo vršiti. Kompost postavimo na toplo mesto, kjer je zavarovan pred vetrom. Faktorji, ki vplivajo na kompostiranje so:

  • vlaga
  • prezračenost
  • temperatura v kupu
  • zunanja temperatura

Za uspešno razgradnjo  mora  kompost  vsebovati  40-60 % vlage. V suhih dneh, zato kompost po potrebi tudi zalivamo. Pravilno navlažen kompost je kot vlažna goba (če stisnemo voda ne izteka).

Rastlinski material, ki ga nalagamo na kompost vedno premešamo med seboj, da je enakomerno razporejen in se ne sprime v kepe. Komposta ne obračamo saj si faze zorenja komposta ob stalnem dodajanju rastlinskega material ne sledijo le časovno temveč so prisotne hkrati:

Ob obračanju se plasti zmešajo, kar lahko ustavi termofilno fazo zorenja komposta. Razmerje med ogljikom in dušikom v rastlinskem materialu navadno ni problematično pri domačem kompostiranju.

 

Kaj lahko in kaj ne smemo kompostirati

 Za kompost je primeren rastlinski material z veliko dušika kot so sveži rastlinski deli, ostanki zastirke, pokošena trava, travnata ruša in mladi poganjki živih mej. Uporabljamo lahko tudi rastlinski material z malo dušika kot je suho listje, vendar le-to razpada počasneje kot nežnejši rastlinski deli in ga najbolje kompostirati posebej. Med kuhinjskimi odpadki lahko uporabimo ostanke zelenjave. Na kompost pa ne smemo dati prekuhane zelenjave in ostalih ostankov hrane, ki lahko zaudarjajo in pritegnejo mrčes. Pravtako ne smemo na kompost odlagati bolnih rastlinskih delov, trajnih plevelov, enoletnih plevelov s semeni, organskih snovi, ki težko razpadejo (kosti) in kemično obremenjenih snovi.

 

 

Matevž Likar © 2005-2017 - Pogoji uporabe

Prijava na novice