Zalivanje
Zalivanje ni natančna znanost, saj nam narava navadno nakloni preveč ali premalo vode. Najbolje je torej, da opazujemo
stanje na vrtu in kmalu bomo razvili občutek za pravo mero in čas zalivanja.
Kdaj zalivamo?
Rastline moramo zaliti preden pride do vidnih znamenj pomanjkanja vode – venenja. Rastline, ki so izpostavljene
periodični suši rastejo počasneje in so bolj občutljive na bolezni in škodljivce.
Spomladi in poleti, ko rastline rastejo in so temperature visoke, jih moramo zalivati pogosteje. Pozimi pa z občasnim zalivanjem le poskrbimo, da ne pride ob hitrih otoplitvah pri zimzelenih rastlinah do poškodb. Zalivamo
lahko zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, s čimer zmanjšamo izparevanje vode in
preprečimo zaiganje listov. Oigi na listih, ki so posledica zalivanja
nastanejo, ker kapljice vode delujejo kot povečevalno steklo in povečajo moč
sončnih arkov, ki tako poškodujejo rastlino. Kljub temu pa ne odlašajte z
zalivanjem do večera, če ste opazili rastlino, ki je ovenela e opoldne –
zalijte jo takoj.
Kako zalivamo?
Velikokrat se odpravimo zalit vrt
po večernih poročilih, kjer smo ravnokar zvedeli, da bo tudi jutrišnji dan suh
in vroč. Ob koncu dneva si elimo še samo vsesti na vrtu in uivati ob prijetnih
večernih temperaturah. Rezultat je, da vrt zalijemo v rekordnem času. Seveda tla
po zalivanju izgledajo mokra, vendar bo vlaga izparela tako hitro, da je bil naš
trud povsem zaman. Vodo potrebujejo korenine in ne listje, kar pomeni, da moramo
zalivati tla, pri čemer počasi štejemo do deset. Pri posamezno rastočih
rastlinah zalivamo del tal, ki je pokrit s koreninami in je širok priblino 1,5
premera krošnje.
Listje zalivamo
le, če elimo sprati prašne delce ali odstraniti škodljivce (listne uši, pršice,
itd.). Zalivanje listja lahko škoduje rastlinam, saj ustvari na listni površini
plast vode, ki omogoči razmnoevanje povzročiteljev bolezni.
Katere rastline potrebujejo posebno skrb?
Mlade rastline
Grmičevje in drevesa, ki e več let
rastejo na vašem vrtu ne potrebujejo pretiranega zalivanja. Nasprotno pa mlade
in na novo posajene rastline, ki še nimajo močno razvitih koreninskih sistemov,
lahko ob suši močno prizadete. Takšne rastline moramo vsaj prvo leto pozorneje
opazovati in temeljiteje zalivati.
Rastline v posodah
Majhen volumen posod povzroča hitro
porabo razpololjive vode, kar pomeni, da je potrebno vsaj enkrat dnevno
zalivanje. Čim večja je posoda, manj krat bomo morali zalivati. Za posodovke je še posebej pripraven vlailni gel, ki ga dodamo substratu. Ko substrat zalijemo, gel sprejme vase velike kolicine vode, saj lahko nase veže za 100x lastne teže vode. Sprejeto vodo gel nato pocasi oddaja rastlini, ko le-ta preko korenin crpa vodo iz substrata.
Pri rastlinah v
posodah pa moramo paziti tudi na to, da rastlin ne bomo zalili premočno, saj
lahko stoječa voda zaduši korenine, kar zelo hitro vodi v propad celotne
rastline. Najenostavneje je če uporabimo posode z luknjami za odtok nad katere v
lonec namestimo pesek ali lončene črepinje, kar omogočajo dobro odtekanje vode.
Rastline blizu zidu
Rastline, ki rastejo blizu stene
navadno dobijo manj vlage, saj stene delujejo kot zaščita pred dejem. Globoko
zakoreninjene rastline navadno ne bodo imele problemov, pri drugih vrstah pa
lahko pride do venenja ob vročih poletnih dnevih.
Rastline s plitvim koreninskim sistemom
Med te rastline prištevamo
rododendrone in tudi nekatere iglavce. Ob daljši suši korenine teh rastline ne
doseejo plasti tal z vodo, kar lahko vodi v propad rastlin.
Kako varčujemo z vodo?
V sodih lahko zbiramo deevnico, s
čimer varčujemo z vodo, hkrati pa imamo tudi nekaj rezerve, če pride v poletnih
mesecih do prepovedi zalivanja z vodo iz vodovoda. Z izboljšavo tal, zastirko in pravilnim zalivanje pa lahko dodatno zmanjšamo porabo vode. Več informacij o varčevanju z vodo lahko najdete tukaj.