Negnoj (Laburnum)

Negnoj obrezujemo v drugi polovici poletja, saj v primeru spomladanskega reza ali obrezovanja v zgodnjem poletju močno “krvavi”. Odstranimo poškodavane veje in veje,
ki kazijo izgled krošnje.

Topol (Populus)

Večina topolov sama po sebi razvije lepo oblikovane in uravnotežene krošnje, zaradi česar je obrezovanje topola omejeno predvsem na odstranjevanje poškodovanih vej. Redno odstranjujte divjake razen, če želite rastlino uporabiti kot zaščito pred vetrom. Divjaki bodo tako poskrbeli za dobro zaščito blizu tal. Odrasla drevesa se slabo odzovejo na močno obrezovanje in jih je najbolje nadomestiti.

Budleja (Buddleja alternifolia)

Ta eleganten grm požene cvetove na lanskih poganjkih. Da si zagotovite bujno cvetenje tudi naslednje leto, morate grm porezati takoj po cvetenju, ko cvetne zasnove še niso oblikovane. Odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke. Za pomladitev rastline,
takoj po cvetenju odstranite dve tretjini poganjkov.

Metličnik (Callistemon)

Metlicnik tvori cvetove na koncu novih poganjkov. Lep izgled grma ustvarite s poletnim obrezovanjem vršičkov, kar bo spodbudilo rast stranskih poganjkov. Odrasli grmi ne potrebujejo rednega obrezovanja.

Oljkovec (Eleagnus)

Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Bodika (Ilex)

Oblikovane rastline bodike lahko sedaj oblikuje z obrezovanjem, saj se je rast poganjkov ustavila. Rastline obrezujte z vrtnimi škarjami in ne s škarjami za živo mejo, saj bodo slednje na grmu pustile veliko na pol porezanih listov, kar bo skazilo izgled rastline. Redno odstranjujte popolnoma zelene liste na marmoriranih kutivarjih, da preprečite vrnitev v zeleno obliko.

Lovor (Laurus)

Lovor ne potrebuje skoraj nobenega obrezovanja. Odstranite samo odmrle in poškodovane poganjke. Obliko rastlin vzdržujte s krajšanjem novih poganjkov. Pri lovorjih, ki so gojeni v obliki drevesa, ne pozabite odstraniti tudi vseh poganjkov, ki poženejo iz “debla”.

Oleander (Nerium oleander)

Oleandru samo odstranite nezaželene veje. Bolj košato razrast lahko dosežete
z obrezovanjem vršičkov ob koncu cvetenja.

Skobotovec (Philadelphus)

V tem obdobju lahko obrezujemo številne vrste skobotovca. Grmom vrste P. coronarius skrajšajte poganjke do stranskega poganjka, ki letos ni nosil cvetov ali do močnega brsta. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Obrežete pa lahko tudi druge skobotovce kot npr. Philadelphus ‘Belle Etoile’ in ‘Virginal’, ki cvetijo na lanskih poganjkih.

Materina dušica (Thymus)

Pri materini dušici samo odstranimo poškodovane in odmrle poganjke. Po cvetenju rastlino s škarjami za živo mejo nekoliko skrajšamo in oblikujemo.

The post Obrezovanje grmovnic v avgustu appeared first on Okrasni vrt.

Najpogostejše vrste metuljnika

Najbolj pogosto v okrasnih zasaditvah je metuljnik B. davidii, ki izvira iz osrednje Kitajske. Poimenovana je po francoskem misionarju Armandu Davidu, ki je prvi opisal to vrsto. Botanično vrsto so kasneje vrtnarji namnožili v pester nabort sort. Na izbiro imamo tako predstavnike z modrimi, vijoličastimi, škrlatnimi in belimi cvetovi. V zadnjem času so vrtnarji veliko pozornosti posvetili tudi vzgoji bolj pritilikavih sort. Sorte kot je npr. ‘Blue Chip’ tako ne bodo zrastle višje kot 1 m, zaradi česar so primerne tudi za lonce in korita. Pritlikave sorte so tako odlična priložnost, da privabite metulje tudi na svoje terase in balkone.

Na okrasnih vrtovih pa lahko občudujemo še dve sorazmerno pogosti vrsti – B. globosa in B. alternifolia. Podobno kot B. davidii tudi vrsta D. globosa zraste v do 5 m visok grm. Od nje pa se razlikuje po povsem drugače oblikovanih socvetjih. Namesto dolgih socvetij jo tako krasijo povsem okrogla socvetja, ki spominjajo na dalije iz skupine pompom. Vrsta D. alternifolia pa požene čudovite povešave poganjke, ki jih v času cvetenja povsem prekrijejo svetlo vijoličasti cvetovi.

Vrtnarji so vzgojili tudi nekatere križance kot sta npr. B. ‘Lochinch’ (B. davidii × B. fallowiana) in B. × weyeriana (B. globosa × B. davidii). Križanec B. ‘Lochinch’ je nastal povsem slučajno in so ga odkrili v vrtnariji na škotskem. Odlikujejo ga srebrnkasto zeleni listi, ki jih dopolnjujejo še dišeča socvetja vijoličasto modrih cveetov z rumenim očesom. Križanec B. × weyeriana pa se ponaša z listi, ki kažejo znake obeh staršev. Podobno je tudi pri socvetjih, ki so kroglasta kot pri vrsti B. globosa, vendar lahko kažejo tudi vijoličasti pridih vrste B. davidii. Med sortami tega križanca lahko tako občudujete živahno rumene cvetove sorte ‘Sungold’ ali pa se odločite za bolj pastelno obarvane cvetove sorte ‘Moonlight’.

Kako skrbimo za metuljnik

Vrsta B. davidii razvije večino cvetov na mladih poganjkih, zaradi česar je grm potrebno redno obrezovati. Grm obrežite zatem, ko je verjetnost slane že minila. Morebitne odmrle poganjke odstranite v celoti, preostale pa skrajšajte na višino 50 cm. Pri tem vedno zarežite nad brstom. Za podaljševanje cvetne sezone redno odstranjujte tudi odcvetela socvetja. Slednje pa bo koristilo tudi okolju, saj lahko metuljniki tudi podivjajo in tako vplivajo na našo avtohtono vegetacijo. Na srečo so številne nove vrste sterilne, kar omeji njihovo invazivnost in jih lahko brez slabe vesti posadite tudi na svojem vrtu.

Čeprav je pri nas večinoma prezimno trden, ga je na najbolj mrzlih lokacijah preko zime koristno zaščititi. Temperature med -15°C in -20°C so lahko namreč za rastlino že usodne.

The post Metuljnik – odličen grm za živalim prijazen vrt appeared first on Okrasni vrt.