Prelepa vzpenjavka, ki nam lahko služi tudi kot nepresahljiv vir cvetov za v vazo, saj bo redno obrezovanje cvetov samo še pospešilo njihovo cvetenje.
Največji navdušenci sejejo dišeči grahor že v jeseni, vsi ostali pa spomladi. Sam se štejem med slednje, saj se tako izognem skrbi za sejanjke v zimskih mesecih, ko moramo paziti, da ne zgnijejo ali pomrznejo. Vse, kar izgubimo s spomladansko setvijo je za nekaj tednov zgodnejše cvetenje.
Dišeči grahor včasih slovi kot slabo kaljiv, zaradi česar nekateri vrtnarji semena zarezujejo. Pri tem morate biti precej pazljivi, da ne poškodujete kalčka in seveda svojih prstov. Precej manj nevarno je namočiti semena preko noči v kozarcu vode, kar zmehča semensko ovojnico in olajša kalitev.
Za setev izberite lončke s premerom 7-8 cm in v vsakega posejte po pet semen. Za kalitev ne potrebuje velik toplote, saj je dovolj že zmerna temperatura (10-15°C). Paziti morate le, da se kalice ne izsušijo.
Kalicam zagotovite čim več svetlobe, pri tem pa jih počasi navajajte na zunanje temperature. Počakajte, da zrastejo približno 7-8 cm, nato pa pincirajte glavni poganjek.
Dišeči grahor ljubi sonce in bogata tla, zato v sadilne luknje dodajte veliko komposta ali zrelega gnoja. Na bogatih tleh boste za podporo potrebovali 2 m palice. Po dve povežite med seboj v na glavo obrnjeno črko V. Lahko pa jih vzgajate tudi na obeliske ali druge podpore.
Za zadnje cvetove v sezoni posadite nekaj krizantem, ki bodo cvetele še pozno v jesen.
Plesni lahko napadejo dišeči grahor, če so rastline v stresu zaradi pomanjkanja vode, vendar se to zgodi le poredko. Včasih ptiči odlomijo poganjke ali pa nizke temperature povzročijo poškodbe rastline, vendar so te poškodbe navadno mile in jih rastlina hitro preraste.
Matevž Likar © 2005-2018 - Pogoji uporabe