domov google+ e-mail

Na vrh

Spoznajmo rastline

Vsaka rastlina ima svoje ime: slovensko in latinsko (pravilneje znanstveno poimenovanje). Poleg tega pa rastlino opišejo še številne oznake kot so npr.: enoletna vzpenjavka ali zelnata trajnica. Kaj vse to pomeni?

Enoletnice in dvoletnice

Že ime samo pove, da so rastline enoletnice – živijo eno samo leto (od pomladi do pozne jeseni). Zimo preživijo le v obliki semen, ki so bolj odporna na mraz kot zeleni deli rastlin. Kljub temu pa med enoletnicami najdemo rastline, ki so različno odporne na mraz. Odvisno od tega jih lahko sejemo na gredo že pred ali po zadnji zmrzali. Nekoliko bolj zapletene so dvoletnice. Te rastline preživijo prvo leto, vendar ne cvetijo. Zacvetijo šele naslednje leto, ko pa tudi propadejo, saj se takrat razširijo s semeni.

Trajnice

Nasprotno od enoletnic trajnice uspevajo več let. Vendar tudi med njimi najdemo rastline, ki jih pogosto jemljemo kot enoletne (npr. pelargonija), saj so občutljive na mraz in jih moramo prenesti v rastlinjak, če želimo, da preživijo zimo. Poleg zelnatih trajnic, ki pred zimo »pobegnejo« pod zemljo, poznamo tudi grmovnice in drevesa, ki vidno preživijo zimo. Odvržejo samo liste. Zima ne povzroča rastlinam samo težav z nizkimi temperaturami ampak predvsem s sušo, saj je voda vezana v led. Z odmetavanjem listja rastline zmanjšajo površino izhlapevanj vode. Glede na odmetavanje listja pa lahko trajnice razdelimo na: 

  • zimzelene
  • delno zimzelene
  • listopadne

Zimezelene trajnice kot že ime pove so zelene celo leto. To ne pomeni, da listi nikoli ne odpadejo. Odpadanje le ni tako izrazito kot pri listopadnih vrstah, ki se znebijo vseh listov vsako jesen. Ne verjamete? Poglejte po smreko, koliko iglic najdete na tleh. Delno zimzelene rastline so rastline, ki ostanejo zimzele v milejših zimah, v ostrejši zima pa odvržejo listje.

Čebulice

Čebulice so prezimna oblika trajnic. Opisujejo pa celo serijo različnih prezimnih struktur pri različnih rastlinah. Prava čebulico najdemo pri narcisah in je spremenjeno steblo. Pri perunikah ali salomonovemu pečatu najdemo rizome, ki so prav tako spremenjeno steblo. Stebelni gomolj najdemo pri ciklamah in seveda krompirju, čebulasti stebelni gomolj pa pri gladiolah, žafranih in frezijah.

Vzpenjavke

Med vzpenjavke spadajo rastline, ki so preveč lene, da bi same razvile steblo, ki bi jih podpiralo. Za podporo raje vzamejo steblo drugih rastlin ali vrtne strukture. Vzpenjavke so razvile različne načine oprijemanja podlage. Lahko se ovijejo okrog podlage ali se je primejo s viticami. Nekatero kot npr. bršljan pa so iznašle korenine s lepljivimi konicami, s katerimi se prilepijo na podlago.

Latinsko poimenovanje

Rastline imajo poleg slovenskega še latinsko ime. Zakaj? Ker se lahko slovensko ime razlikuje že med dvema regijama, latinsko pa omogoča svetovno prepoznavnost vrste. Ne se ustrašiti, latinsko poimenovanje ne pomeni, da morate na podstrešju izbrskati stare latinske slovnice. Gre za enostaven sistem, v katerem ima vsaka rastlina dve imeni. Prvo pomeni ime rodu, drugo pa ime vrste. Latinsko ime je navadno pisano poševno. Anemona nemorosa, Anemona ranunculoides sta dve vrsti vetrnic – vidimo, da pripadata istemu rodu.

Dodatno pa lahko poimenujemo še podvrsto, varieteto in formo. Podvrste so različice vrste, ki so navadno geografsko ločene med seboj. Imenovanje zgleda takole: Euphorbia characias subsp. wulfenii. Pri varieteti najdemo majhno razliko od vrste in jo označujemo z var. (npr. Phyllostachys nigra var. henonis). Forma pa se nekoliko razlikuje od vrste kot npr. beli cvetovi Rosa rugosa f. alba pri vrtnici Rosa rugosa.

Za razliko od naštetih pa poznamo še dve obliki, ki sta nastali s selekcijo in križanjem s strani človeka. To sta kultivar in hibrid. Kultivar označuje oblike, ki so se razvile med gojenjem, bodisi so bile namenske ali naključne. Označimo ga z 'kultivar' – npr. Rosa rugosa 'Scabrosa'. Pri hibridih pa gre za namensko križanje dveh različnih botaničnih vrst. Forsythia x intermedia 'Lynwood' je tako nastala s križanjem vrst  Forsythia suspensa in Forsythia viridissima.

In še nekaj razlag latinskih imen in na kaj se navezujejo:

Barva

  • alba/albus = bela/bel
  • coccinea/coccineus = škrlatna/škrlaten
  • caerulea/caeruleus = modra/moder

Vonj

  • foetida/feotidus = smrdljiva/smrdljiv
  • fragans/fragrantissima = dišeča/dišeč

Izvor

  • chinensis = kitajski

Rastišče

  • aquatica/auquaticus = vodna/voden
  • arvensis = poljski

Oblika

  • reptans = plazeč
  • gracilis = nežen

Sedaj lahko začnemo s kombiniranjem rastlin.

 

 

Matevž Likar © 2005-2017 - Pogoji uporabe

Prijava na novice