Spoznajmo rastline
Vsaka rastlina ima svoje ime: slovensko in
latinsko (pravilneje znanstveno poimenovanje). Poleg tega pa rastlino opišejo še številne
oznake kot so npr.: enoletna vzpenjavka ali zelnata trajnica. Kaj vse to pomeni?
Enoletnice in dvoletnice
Že ime samo pove, da so rastline enoletnice
– ivijo eno samo leto (od pomladi do pozne jeseni). Zimo preivijo le v
obliki semen, ki so bolj odporna na mraz kot zeleni deli rastlin. Kljub temu pa
med enoletnicami najdemo rastline, ki so različno odporne na mraz. Odvisno od tega jih lahko
sejemo na gredo e pred ali po zadnji zmrzali. Nekoliko bolj zapletene so
dvoletnice. Te rastline preivijo prvo leto, vendar ne cvetijo. Zacvetijo šele
naslednje leto, ko pa tudi propadejo, saj se takrat razširijo s semeni.
Trajnice
Nasprotno od enoletnic trajnice uspevajo
več let. Vendar tudi med njimi najdemo rastline, ki jih pogosto jemljemo kot
enoletne (npr. pelargonija), saj so občutljive na mraz in jih moramo prenesti v
rastlinjak, če elimo, da preivijo zimo. Poleg zelnatih trajnic, ki pred zimo
»pobegnejo« pod zemljo, poznamo tudi grmovnice in drevesa, ki vidno preivijo
zimo. Odvrejo samo liste. Zima ne povzroča rastlinam samo teav z nizkimi
temperaturami ampak predvsem s sušo, saj je voda vezana v led. Z odmetavanjem
listja rastline zmanjšajo površino izhlapevanj vode. Glede na odmetavanje listja
pa lahko trajnice razdelimo na:
- zimzelene
- delno zimzelene
- listopadne
Zimezelene trajnice kot e ime pove so
zelene celo leto. To ne pomeni, da listi nikoli ne odpadejo. Odpadanje le ni
tako izrazito kot pri listopadnih vrstah, ki se znebijo vseh listov vsako jesen.
Ne verjamete? Poglejte po smreko, koliko iglic najdete na tleh. Delno zimzelene
rastline so rastline, ki ostanejo zimzele v milejših zimah, v ostrejši zima pa
odvrejo listje.
Čebulice
Čebulice so prezimna oblika trajnic.
Opisujejo pa celo serijo različnih prezimnih struktur pri različnih rastlinah.
Prava čebulico najdemo pri narcisah in je spremenjeno steblo. Pri perunikah ali
salomonovemu pečatu najdemo rizome, ki so prav tako spremenjeno steblo. Stebelni
gomolj najdemo pri ciklamah in seveda krompirju, čebulasti stebelni gomolj pa
pri gladiolah, afranih in frezijah.
Vzpenjavke
Med vzpenjavke spadajo rastline, ki so
preveč lene, da bi same razvile steblo, ki bi jih podpiralo. Za podporo raje
vzamejo steblo drugih rastlin ali vrtne strukture. Vzpenjavke so razvile
različne načine oprijemanja podlage. Lahko se ovijejo okrog podlage ali se je
primejo s viticami. Nekatero kot npr. bršljan pa so iznašle korenine s
lepljivimi konicami, s katerimi se prilepijo na podlago.
Latinsko poimenovanje
Rastline imajo poleg slovenskega še
latinsko ime. Zakaj? Ker se lahko slovensko ime razlikuje e med dvema regijama,
latinsko pa omogoča svetovno prepoznavnost vrste. Ne se ustrašiti, latinsko
poimenovanje ne pomeni, da morate na podstrešju izbrskati stare latinske
slovnice. Gre za enostaven sistem, v katerem ima vsaka rastlina dve imeni. Prvo
pomeni ime rodu, drugo pa ime vrste. Latinsko ime je navadno pisano poševno.
Anemona nemorosa, Anemona ranunculoides sta dve vrsti vetrnic – vidimo, da
pripadata istemu rodu.
Dodatno pa lahko poimenujemo še
podvrsto,
varieteto in formo. Podvrste so različice vrste, ki so navadno geografsko
ločene med seboj. Imenovanje zgleda takole: Euphorbia characias subsp. wulfenii.
Pri varieteti najdemo majhno razliko od vrste in jo označujemo z var. (npr.
Phyllostachys nigra var. henonis). Forma pa se nekoliko razlikuje od vrste kot
npr. beli cvetovi Rosa rugosa f. alba pri vrtnici Rosa rugosa.
Za razliko od naštetih pa poznamo še dve
obliki, ki sta nastali s selekcijo in krianjem s strani človeka. To sta
kultivar in hibrid. Kultivar označuje oblike, ki so se razvile med gojenjem,
bodisi so bile namenske ali naključne. Označimo ga z 'kultivar' – npr. Rosa
rugosa 'Scabrosa'. Pri hibridih pa gre za namensko krianje dveh različnih
botaničnih vrst. Forsythia x intermedia 'Lynwood' je tako nastala s krianjem
vrst Forsythia suspensa in Forsythia viridissima.
In še nekaj razlag latinskih imen in na kaj
se navezujejo:
Barva
- alba/albus = bela/bel
- coccinea/coccineus = škrlatna/škrlaten
- caerulea/caeruleus = modra/moder
Vonj
- foetida/feotidus = smrdljiva/smrdljiv
- fragans/fragrantissima = dišeča/dišeč
Izvor
Rastišče
- aquatica/auquaticus = vodna/voden
- arvensis = poljski
Oblika
- reptans = plazeč
- gracilis = neen
Sedaj lahko začnemo s kombiniranjem rastlin.