domov google+ e-mail

Na vrh

Bršljan

Bršljan
(Hedera)

Pri izbiri vzpenjavk ne moremo prezreti bršljana. Poznamo 11 različnih vrst in preko 250 kultivarjev, ki so izredno preprosti za vzgojo.

Pri bršljanih najdemo dve obliki listov: mladostno obliko, ki je 3-5 krpata in odraslo obliko, ki enostavna in brez krp. S svojimi zračnimi koreninami se bršljan z lahkoto pripenja tudi na gladke površine (celo steklo). Jesni se na rastlini odprejo zeleno-rumeni cvetovi, ki jim sledijo črni, oranžni ali rumeni plodovi. Plodove se na rastlini obdržijo do zime in so hrana številnim pticam.

Vrste

Poglavitni vrsti bršljana sta navadni (Hedera helix) in irski (H. hibernica). Obe vrsti tvorita gosto blazino listov in uspevata tudi na izčrpanih tleh ter v senci velikih dreves.

Če nekatere vrste:

  • Alžirski bršljan (H. canariensis) je pogosto gojen kot sobna rastlina in ga je potrebno prezimiti v rastljinaku ali hiši
  • Perzijski bršlljan (H. colchica) izvira iz Kavkaza in severnega Irana. Je sorazmerno počasi rastoča vrsta s temno zelenim listi. Kultivar 'Sulphur Heart' ima nekrpate liste poškropljene z bledo zelenimi in rumenimi lisami.
  • Japonski bršljan (H. rhombea) so v Evropo zanesli pred več kot 100 leti. Ima majhne, 2-3 cm velike, temno zelene liste, ki so obrobljeni s tankim svetlim robom.
  • Nepalski bršljan (H. nepalensis) ima rjavo-rdeče obarvane mlade liste, ki z starostjo preidejo v svetlo zeleno barvo.

Rastišče in nega

Z izjemo tal s stoječo vodo bo bršljan uspeval na skoraj vseh vrstah tal. Najraje pa ima bazična, dobro odcedna in s humusom bogata tla. Tolerijo tudi polno senco, čeprav kultivarji s večbarvnimi listi potrebujejo več svetlobe. Bršljani lahko brez problemov prezimijo na prostem, vendar bodo bolje uspevali na manj izpostavljenih mestih.

Mlade rastline porežemo na 15 cm višine in jih ne gnojimo, dokler se ne utrdijo. Zatem ji enkrat mesečno pognojimo s popolnim gnojilom. Bršljan obrezujemo po potrebi 2-3 krat letno.

Razmnoževanje

Bršljane najlažje razmnožimo tako, da mlada stebla pogrobamo. Poleti pa lahko naredimo tudi potaknjence iz letošnjega lesa. Potaknemo jih v lonec s kompostom in pokrijemo s prozorno plastično vrečko. Namesto komposta lahko uporabimo tudi mešanico palmine šote in perlita ali vermikulita.

Strupenost

Vsi deli bršljana povzročajo slabost, pri nekaterih ljudeh pa se lahko pojavijo tudi alergije ob stiku s sokom.

 

 

Matevž Likar © 2005-2017 - Pogoji uporabe

Prijava na novice