Arhiv kategorij: vzpenjavke

sroboti

Sroboti – čudovite vzpenjavke za vsak vrt

srobotiNe glede na trenutno vrtno “modo”, lahko na vrtovih vedno najdemo obeliske in pergole, ki jih preraščajo sroboti. Še posebej so pripravni za vrtove, ki že pokajo po šivih od številnih rastlin, saj za razliko od večine trajnic ne potrebujejo prostora v širino, temveč v višino.
Sroboti so zastopani s preko 300 vrstami in na stotinami sort. Kljub veliki raznolikosti pa lahko srobote združimo v tri skupine, ki so osnovane na času cvetenja in načinu nege. Velikosti cvetov lahko variirajo med 2 do 15 cm. Enako raznolike so tudi oblike cvetov. Najdemo lahko zvonaste, zvezdaste in vazaste cvetove. Njihov način rasti jim omogoča vzpenjanje ob pergolah in ograjah, ne morejo pa se oprijeti golih zidov.

Sroboti potrebujejo sonce

Sroboti potrebujejo svetel sončen prostor za liste, hkrati pa potrebujejo osenčene korenine. Sončno rastišče z pet do šest ur direktnega sonca je primerno mesto za srobot. Številni sroboti lahko uspevajo tudi na bolj senčnih legah, vendar tvorijo manj cvetov. Pomembna za dobro uspevanje srobotov so hladna tla, kar lahko dosežemo z zastirko, pokrovnicami in grmovnicami.
Ob sajenju izkopljite 45-60 cm širšo in 15-20 cm globljo luknjo kot je koreninska gruda kupljenega srobota. Luknja naj bo vsaj 60 cm oddaljena od zidu ali 90 cm od drevesa, če bomo srobot vzpenjali na drevo. V luknjo natrosimo kompost in umetno gnojilo. Srobot posadimo, predel korenin in okoliške prsti pa prekrijemo z debelo plastjo zastirke. Dodatno zasadimo pokrovnice in/ali grmičevje, ki zakrije korenine in spodnji del stebla.

Gnojenje in obrezovanje srobotov

Za bujno cvetenje pri srobotu je potrebno nekaj potrpljenja. Sroboti potrebujejo 2-3 leta preden se utrdijo in obilno zacvetijo. Za zagotavljanje zadostne količine hranil jih vsako pomlad pognojimo z popolnim umetnim gnojilom, dodamo kompost in zastirko.

Skupina 1: Zgodaj cvetoči sroboti

Sroboti, ki spadajo v to skupino so: Clematis alpina, C. montana, C. armandii, C. macropetala in njihove sorte. Zgodaj cvetoči sroboti cvetijo na poganjkih prejšnjega leta. Obrezujemo jih po cvetenju.
Odstranjujemo predvsem odcvetele cvetove in mrtve poganjke. Ta skupina srobotov ne potrebuje močnega reza. Cvetovi so majhni in zvonasto oblikovani.

Skupina 2: Zgodaj in poleti cvetoči velecvetni sroboti

Znan kultivar iz te skupine je ‘Nelly Moser’. Cvetijo pozno spomladi in v zgodnjem poletju. Sroboti iz te skupine nosijo cvetove na stranskih poganjkih lanske rasti. Navadno ob koncu poletja ponovno zacvetijo. Med njimi najdemo tudi nekatere glamurozne kultivarje z polnimi cvetovi, ki vsako leto zacvetijo enkrat z polnimi in enkrat z enojnimi cvetovi. Bele polne cvetove ima kultivar ‘Duchess of Edinburgh’, v vijoličasti pa ‘Vyvyan Pennell’.
Obrezujemo jih pred začetkom rasti zgodaj spomladi. Odstranimo ves odmrli les in skrajšamo poganjke do prvega para zdravih brstov (od zgoraj navzdol). Po cvetenju lahko odrežemo tudi cvetove, kar rastlini prihrani energijo, ki bi jo vložila v tvorbo plodov. Cvetovi so veliki in zvezdasti. Lahko so enojni ali dvojni. Pri dvojnih cvetovih, obrezovanje omejimo na minimum, saj so za tvorbo cvetov potrebni zreli utrjeni poganjki.

Skupina 3: Pozno cvetoči sroboti

V to skupino spadajo vrste: C. jackmanii, C. paniculata, C. orientalis, C. texensis in C. viticella. Vsi cvetijo le na letošnjih poganjkih. Cvetijo od sredine poletja do pozne jeseni.
Obrezujemo jih jeseni na 1/3 dolžine poganjkov, ki jih zgodaj spomladi skrajšamo do prvega para zdravih brstov (od spodaj navzgor).

sroboti

Shematični prikaz obrezovanja srobotov.

Vsi sroboti ne gredo v višino

Vsi poznamo vzpenjave srobote, medtem ko so manj znana skupina nizki sroboti, ki se ne vzpenjajo. Očarljiv C. x durandii je primeren kot pokrovnica. Obstajajo pa tudi sroboti, ki jih lahko gojimo kot zelnate trajnice. Cvetijo od julija do oktobra – C. integrifolia ‘Rosea’ v rožnati, C. heracleifolia pa v vijoličasti barvi. Slednji ima tudi prijeten vonj po hijacintah.

Srobotova uvelost

Edini resen problem, ki nas lahko doleti ob gojenju srobotov je srobotova uvelost – rastlina nenadoma uvene in propade. Navadno se pojavi na mladih rastlinah (v prvih dveh letih). Rastlino moramo porezati skoraj do tal in navadno bo pognala nove poganjke in si ponovno opomogla. Pomembno pri tem je, da rastlino ob sajenju posadite 10 cm globje kot je bila posajena v loncu.
V koliko se problem redno ponavalja, se ognite velikocvetnim sortam, ki so najbolj občutljivi in raje posadite srobote C. viticella in C. texensis.

Ptice

Okrasni vrt primeren tudi za ptice

PticeNajboljši vrtovi za ptice so tisti, ki ne ponujajo pticam samo prostor za gnezdenje, temveč tudi raznolike vire hrane. S pozno jesenjo se količina hrane, ki je na voljo v naravi počasi zmanjšuje, zaradi česar bodo ptice hvaležne za dodatno hrano, ki jo lahko ponudijo naši vrtovi. Pri tem nikakor ne potrebujemo velikega vrta, da bi zagotovili pticam nekaj naravne hrane v revnejšem zimskem času.

Pticam prijazne rastline

Že dolgo je znano, da ptice jeseni in pozimi zobajo različne plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Nekoč so domnevali, da gre zgolj za nadomestno hrano, ko pticam zmanjka polžev, deževnikov in žuželk. V zadnjem času pa se pojavlja vedno več dokazov, da so številni plodovi pomemben del prehrane ptic in so ključni za njihovo preživetje.
Bršljan in bodika sta na vrhu seznama rastlin primernih za prehrano rastlin, saj obdržita svoje plodove še dolgo v zimo. Pri bodiki morate biti pozorni, saj bodo plodovi zrasli samo na ženski rastlini. Kljub temu pa morate posaditi tudi moško rastlino, saj drugače ne boste imeli plodov. V kolikor nimate dovolj prostora za dve bodiki lahko posadite tudi enodomno sorto kot sta npr. Ilex aquifolium ‘Pyramidalis’ in ‘J.C. van Tol’, ki nosita tako ženske kot moške cvetove. Bršljan lahko pticam ponudi nekoliko bolj raznoliko hrano. Njegovi pozni cvetovi privabijo v času pomanjkanja drugih cvetov številne žuželke, ki služijo kot hrana žužkojedim pticam. Temni plodovi, ki nasledijo cvetove pa bodo dobrodošla hrana za ptice, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano.
Z nekaj kombiniranja pa lahko na svojem vrtu ustvarite gredo, ki pticam pomagala prebroditi zimo, hkrati pa bo v okras vašemu vrtu.

Zasaditev za ptice

Že, če vključite na svoj vrt vzpenjavko s plodovi, ki bodo na voljo še dolgo po koncu sezone, kakšno drevo s plodovi v pozno zimskem času in nekaj trajnic s semenskimi glavicami, boste na vrt postavili zaporedje rastlin, ki bodo preko daljšega obdobja nudila prehrano številnim vrstam ptic.
Kot osredno rastlino grede posadite jablano. Izberite divjo jablano oz. lesniko (Malus sylvestris) kot je npr. sorta ‘John Downie’, ki bo spomladi prekrita s cvetovi, v jeseni pa s plodovi za ptice. V osrednji del grede posadite mahonijo (Mahonia x media ‘Winter Sun’) z izrazitimi bodičastimi listi. Kot že ime sorte nakaže, bo grm sredi zime odprl svoje živahno rumene cvetove, ki bodo popestrili gredo. Tik pred pomladjo bodo cvetove nadomestili vijoličasti-modrikasti plodovi, ki bodo pticam pomagali premostiti čas do pomladi.
PticeV ospredje grede posadite pritlikave tunbergove češmine (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) z živahnimi rdečimi listi in rumenimi pomladnimi cvetovi. Jeseni se bo na češminih pojavili ovalni rdečkasti plodovi, ki so dober vir hrane za različne vrste ptic. Po želji lahko češmin nadomestite tudi z glavincem (Centaurea scabiosa). Njegovi škrlatni cvetovi privablja
jo različne žuželke, ki so hrana žužkojedim pticam. V jeseni pa bodo okusna semena glavincev dobrodošla popestritev prehrane ptic, ki jedo semena. Če je le mogoče, izkoristite še ozadje grede. Posadite vzpenjavko (npr. že omenjeni bršljan) ali pa vzpenjavi grm kot je npr. ognjeni grm (Pyracantha). Poskusite s sorto ‘Saphyr Jaune’ z rumeno obarvanimi plodovi, ki bodo tvorili lep kontrast rdečim plodovom drugih rastlin na gredi. Namesto ognjenega grma lahko uporabite tudi kosteničje (Lonicera). Za zgodnje cvetove izberite sorto L. japonica ‘Halliana’, ki bo zacvetela že sredi pomladi, medtem ko bo križanec L. x tellmanniana svoje oranžno-rumene cvetove odprl šele po maju. Pri obeh vrstah bodo cvetovom sledili plodovi za ptice.

Še nekaj za zgodnjo hrano

Med rastline v ospredju grede pomešajte še čebulnice, ki bodo dober vir nektarja za žuželke. Slednje pa bodo seveda okusna hrana za lačne ptice. Kot dopolnitev zgornje zasaditve izberite hrušice kot je npr. Muscari botryoides s prekrasnimi modrimi cvetovi. Za zgodnje cvetove je primerna tudi snežna modrica (Chionodoxa forbesii). Obe vrsti se bosta dobro obnesli v senci jablane. Za nekoliko kasnejše cvetove pa posadite montbrecije (Crocosmia) ali bolgarski luk (Nectaroscordum siculum).

senčno rastišče - japonske vetrnice

Senčno rastišče – temačni kotički vrta

Senčno rastiščePrav tako kot so raznoliki različni stili vrtov, se med seboj razlikujejo tudi različni deli vrta. Poleg sončne grede, ki se cel dan koplje v soncu, se lahko na vrtu skriva tudi precej temnejši predel, ki ga senči stara smreka. Čeprav se razmere med obema rastiščema precej razlikujejo pa je senčno rastišče prav tako pripravno in zanimivo za vzgojo okrasnic kot sončna greda.

Senca in senca

Svetlobne razmere med soncem in senco so precej očitne, vendar se lahko tudi senčne razmere med seboj precej razlikujejo. Senca, ki ustvarjata zid ali hiša, je precej drugačna od sence pod krošnjo velikega listopadnega drevesa. Senčno rastišče pod drevesi je namreč značilno, da se skozi leto spreminja , saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše kot kasneje v sezoni. Zgodnje rastline, ki že ob začetku pomladi pokukajo na plan imajo tako na voljo več svetlobe kot njihove kasnejše sorodnice. Razlikujeta pa se seveda tudi v “jakosti” sence, saj je slednja pod drevesi precej manj močna.
Na senčnih legah pa se pogosto lahko oblikujejo tudi bolj sušnate razmere. Listje dreves namreč ne zadržuje samo sončne svetlobe, temveč prepreči tudi dežju, da bi dosegel tla. Podobno se lahko zgodi tudi ob vznožju vrtnih zidov.

Sajenje na senčni gredi

senčno rastišče - japonska vetrnicaRastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kar pomeni, da je potrebno tla ustrezno pripraviti. Gozdne rastline imajo rade s humusom bogata tla, ki dobro zadržujejo vlago. V kolikor želite del vašega vrta zasaditi s senčnimi rastlinami je pomembno, da pred sajenjem ustrezno pripravite tla. Dodajte jim dosti organske snovi v obliki komposta (približno 4-5 veder na kvadratni meter), ki bo izboljšal zadrževanje vlage. Med posajene rastline nasujte še zastirko, ki bo preprečevala prekomerno odhlapevanje vode iz tal.

Senčna greda

Za osnovo zasaditve posadite v ozadje japonske vetrnice (Anemone ‘Honorine Jobert’), ki bodo jeseni senco razsvetlile s svojimi nežnimi belimi cvetovi. Njihovo gosto listje bo odlično služilo tudi zatiranju plevelov, ki bi lahko pognali med okrasnimi rastlinami. Poleg japonskih vetrnic posadite še svetilko (Actaea simplex ‘Brunette’). Sorta ‘Brunette’ je prekrasna, nekaj čez meter visoka trajnica s temnimi škrlatno-črnimi listi. Njeni beli cvetovi z nekaj rožnatega pridiha, bodo lepo dopolnjevali belo temo zasaditve. Za nadaljevanje teme pa v ospredje posadite še liriopo (Liriope muscari). Izberite sorto ‘Monroe White’, ki požene bela socvetja. Črtalasti listi liriope bodo prekrili ospredje grede in ji dali nekaj strukture v zimskim mesecih. Za dodatno strukturo v zimskem času posadite še davidovo brogovito (Viburnum davidii). Njeni temno zeleni listi z izrazitimi žilami še posebej pridejo do izraza, ko jih prekrije slana. V kolikor boste gredo oblikovali ob zidu ali boste v ozadju postavili ustrezno podporo, jo lahko zaključite še s kakšno vzpenjavko. V senčni legi bosta uspevala tako vedno zeleni bršljan (Hedera helix) kot tudi listopadna vinika (Parthenocissus henryana), ki se bo v jesenskem času obarvala v živahne rdeče barve.

Še nekaj idej

Z nekaj dopolnitvami lahko senčno rastišče zasadite tako, da bo doseglo svoj višek v različnih delih sezone. V kolikor želite nekoliko bolj poudariti spomladanski del sezone lahko v ospredje grede posadite še pljučnik (Pulmonaria), vzpenjavko pa nadomestite s kakšnim izmed gorskih srobotov (Clematis montana) kot je npr. sorta ‘Tetrarose’ z enostavnimi rožnatimi cvetovi. Njegovo listje ima prijeten bronast odtenek, ki je odlično ozadje za cvetove na gredi.
Za nekoliko kasneje v sezoni posadite zali kobulček (Astrantia), ki bo svoje cvetove odprl konec pomladi, nato pa cvetel še dolgo v poletje. Po želji lahko tudi dodate kakšno nizko poleti cvetočo grmovnico kot je vejgela (Weigela florida ‘Foliis Purpureis’).
Odlično se bodo odrezale tudi različne poleti cvetoče čebulnice. Posadite lahko različne lilije, ki prenesejo nekaj več sence kot je npr. turška lilija (Lilium martagon). Za spomladanski okras pa izberite njihove nekoliko zgodnejše sorodnice. V senci bosta uspevali tako modra čebulica (Scilla siberica) kot tudi rumeno cvetoča jarica (Eranthis hiemalis).

zimski okras vrta

Zimsko veselje – naj bo vaš vrt zanimiv tudi pozimi

Večina ljudi v mesecih med novembrom in aprilom ne pričakuje veliko od svojega vrta, zaradi česar je kakršen koli okras vrta v tem času sprejet z odprtimi rokami.
Večina trajnic prezimi pod zemljo, kar pomeni, da za vzdrževanje strukture vrta potrebujemo rastline, ki ohranijo svoj obliko tudi v zimskem času. Zimzelene rastline so očitna izbira, pri čemer lahko pri nekaterih najdemo poleg zeleno obarvanih listov tudi raznobarvne jagode ali cvetove (npr. Viburnum tinus).
Vertikalna razgibanost vrta je še posebej pomembna v zimskem času, ko je večina gred popolnoma ravnih. Zasadite tudi nekaj visokih iglavcev, ki bodo razgibali vaš vrt v sivih zimskih dneh. Podobno lahko uporabite tudi obeliske.
Poskrbite, da so potke na vrtu pometene in urejene, saj lahko veliko prispevajo k obliki in teksturi vrta. Zanimivo je kako deli vrta, ki jih med sezono skoraj ne opazimo, pozimi postanejo pomembni oblikovalni elementi.

Zimzelene rastline za zimski okras vrta

ledeni kristaliVečina trajnic prezimi pod zemljo, zaradi česar se hitro zgodi, da vrt pozimi izgleda kot dvodimenzionalna puščoba. Pri tem je vse kar manjka samo nekaj, kar bi ga malo razgibalo še v vertikalni smeri. Za razgibanost zimskega vrta lahko uporabimo različne gradbene elemente kot npr. loke ali pergole, lahko pa se zatečemo tudi k ustrezni izbiri rastlin. Med slednjimi so še posebej koristne zimzelene grmovnice, ki svoje liste in s tem tudi obliko, obdržijo tudi pozimi. Zimzelene rastline igrajo tako na zimskem vrtu najpomembnejšo vlogo, saj mu dajejo nujno potrebno strukturo in vertikalno razgibanost.
Navadno so prve podobe zimzelenih rastlin, na katere se spomnimo, ko pomislimo na zimski vrt, oblikovani grmički pušpana in tise. Čeprav jih pogosto povezujemo z veliki grajskimi vrtovi, se krasno podajo tudi na manjše vrtove, kjer jih zlahka vključimo v vse mogoče stile zasaditev. Čudovit dodatek za terase so tudi v velike glinene posode posajene krogle pušpana. Prekrasna zimzelena liste požene tudi facija (Fatsia japonica). Njeni arhitekturni listi so prekrasni tako na vrtu kot tudi v šopkih. Jeseni se jim pridružijo se kroglasta socvetja majhnih kremastih cvetov, ki nekoliko spominjajo na cvetove bršljana.
Poleg privlačnih listov, ki jih pogosto okrasi še slana pa lahko pri nekaterih zimzelenih rastlinah najdemo tudi raznobarvne jagode ali cvetove. Nenavadno pri tem je, da jih v sezoni pogosto skoraj ne opazimo, pozimi pa iste rastline zablestijo. Med sezono bi kaj lahko spregledali oljkovec (Eleagnus x ebbingei), medtem ko se pozimi ne morejo prenaužiti njegovih prijetnih dišav. Pri tem dišeči cvetovi oljkovca niso edini, ki jih lahko dodate na vaš vrt. Namesto oljkovca lahko posadite tudi nepozebnik (Hamamelis), farerovo brogovito (Viburnum farreri) ali dišeči kovačnik (Lonicera fragrantissima), ki bodo prav tako razširjale svoje vonjave po vašem zimskem vrtu. Dišeče grmovnice posadite blizu vhodov in glavnih vrtnih poti, kar vam bo dalo veliko priložnosti, da uživate v njihovih dišavah.
Pri večini rastlin, ki cvetijo pozimi, najdete cvetove, ki so nekoliko manjši od cvetov njihovih poletnih sorodnikov. Nikakor pa zimskim cvetovom ne manjka živahnih barv. Cvetovi zimskega jasmina (Jasminum nudiflorum) so npr. obarvani živo rumeno in pričarajo pomladno sonce tudi sredi zimske sivine. Jasmin posadite ob klop ali zid, na katerega bo naslanjal svoje povešave poganjke.
Na manjših vrtovih posadite grmičke skimije (Skimmia japonica). Poskusite s sorto ‘Rubella’, ki ne bo pognala rdečkastih plodov (gre za moško rastlino), temveč bo nad svojimi zimzelenimi listi odprla piramidasta socvetja polna majhnih rožnatih cvetov. Za rdeče jagode, posadite žensko rastlino kot sta sorti ‘Nymans’ in ‘Wakehurst White’.
V kolikor si zaželite pozimi cvetoče vzpenjavke, je prava izbira srobot Clematis cirrhosa var. purpurascens ‘Freckles’. Gre za prekrasen zimzelen srobot, ki bo zacvetel s čašastimi 2-3 cm velikimi kremastimi cvetovi, posejanimi z rožnatimi pegami.

Listopadne grmovnice za zimski okras

Poleg različnih zimzelenih rastlin, ki krasijo zimski vrt, najdemo še celo vrsto listopadnih grmovnic, ki popestrijo vrt s svojimi barvitimi stebli. Robida Rubus cockburnianua ‘Goldenvale’ bo pozimi polepšala grede s svojimi belkastimi stebli, medtem ko različne vrste drenov poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči ali celo škrlatno-črni barvi. Prekrasna je tudi bela vrba (Salix alba ‘Chermesina’), ki bo kljub imenu pognala koralno rdečkasta stebla. Dodatno lahko barvita stebla teh grmovnic poudarite s tem, da jih zasadite pred barvito steno ali pa med stebla postavite luči, ki jih bodo osvetljevala ob dolgih zimskih nočeh.
Tabela grmovnic z obarvanimi stebli:

Barva stebel
Rdeča Koralno rdeča Rumena Modrikasta Bela
Cornus alba ‘Elengatissima’ Salix alba ‘Chermesina’ C. sericea ‘Silver and Gold’ S. irroata Betula jaquemontii
C. alba ‘Siberica’ Prunus maackii S. matdudana ‘Golden Curls’ S. purpurea ‘Nana’ Rubus cockburnianua
C. alba ‘Argenteo-marginata’ C. sanguineus ‘Midwinter Fire’ S. daphnoides Rubus thibetanus
C. alba ‘Gouchalti’ C. sanguineus ‘Winter Beauty’ S. melanostachys
C. sericea Acer griseum
C. sericea ‘Cardinal’
C. sericeae ‘Isantii’
Rosa sericea pteracantha
S. matsudana ‘Scarlet Curls’
S. alba ‘Britzensis’
S. chanomeloides
zimzelene rastline

Zimzelene rastline so odlične za strukturo vrta

zimzelene rastlineZ zaključkom sezone se na številnih vrtovih močno zmanjša razgibanost in privlačnost zasaditev, ki so bile še kakšen mesec prej polne bujnih cvetov in barvitega listja. V tem obdobju pridejo na vrtovih v ospredje rastline, ki jeseni niso odvrgle svojega listja – zimzelene rastline.

Zimzelene grmovnice – niso le iglavci

Pri zimzelenih rastlinah najprej pomislimo na iglavce. Ti so različnih oblik, lahko izbirate med pokončnimi stebri, kot je Juniperus communis ‘Hibernica’, pritlikavimi iglavci, denimo Thuja occidentalis ‘Robusta Nana’ ali plazečimi oblikami, Juniperus chinensis ‘Pfitzeriana Aurea’. Prav tako raznovrstni so tudi odtenki njihovih iglic, saj segajo od modrikaste do rumeno zelene. Včasih so bile modne kombinacije številnih iglavcev, v zadnjem času pa jih uporabljamo bolj za dodatek kontrasta rastlinam z večjimi listi. Poskusite s kombinacijo pritlikavega kroglastega kleka (T. occidentalis ‘Globosa’) in mehkih velikih listov čišljaka (Stachys byzantina ‘Silver Carpet’). Iglice kleka bodo čudovit kontrast do deset centimetrov velikim srebrkastim listom čišljaka.
Poleg iglavcev pa med zimzelenimi rastlinami najdemo tudi številne listavce, kot sta na primer lovorikovec in bodika. Slednja je še posebej odličen dodatek za vrt, saj popestri zimo tudi z živahno obarvanimi plodovi. Njeni rdeči, oranžni ali beli plodovi so lepo nasprotje bleščečim temno zelenim listom. Zimzelene predstavnike lahko najdemo tudi med brogovitami. Če želite zimzelene liste z izrazitimi žilami, ki jih še posebej polepšajo slane, posadite na vrt nagubanolisto brogovito (Viburnum rhytidophyllum). Če pa imate na vrtu manj prostora, se odločite raje za nižje rastočo davidovo brogovito (V. davidii).
Za manjše vrtove priporočamo grmičke skimije (Skimmia japonica). Poskusite s sorto ‘Rubella’, ki ne bo pognala rdečkastih plodov (gre za moško rastlino), temveč bo nad zimzelenimi listi odprla piramidasta socvetja, polna majhnih rožnatih cvetov. Za rdeče jagode posadite žensko rastlino, to sta sorti ‘Nymans’ in ‘Wakehurst White’.

Občudujemo lahko tudi zimzelene trajnice

Zimzelene rastline pa najdemo tudi med nižjimi trajnicami. Med trajnicami, ki jeseni ne bodo pobegnile pod zemljo, lahko najdete bergenije (Bergenia purpurascens), ki bodo vse leto ohranile svoje velike liste. Za kontrast jih lahko kombinirate z različnimi zimzelenimi telohi, kot je naš domač črni teloh (Helleborus nigra) ali s korziškim telohom (H. lividus). Slednji je še posebej zanimiv, saj ima zanimive bleščeče temne liste z izrazitimi svetlimi žilami. Tudi nekatere okrasne trave kot je npr. bilnica, bodo preko zime ohranile svoje poganjke.

Poskrbite tudi za ograje in pergole

Če si zaželite pozimi cvetoče vzpenjavke, je prava izbira srobot Clematis cirrhosa var. purpurascens ‘Freckles’. Gre za lep zimzelen srobot, ki bo zacvetel s čašastimi 2-3 cm velikimi kremastimi cvetovi, posejanimi z rožnatimi pegami. Še ena pozimi cvetoča vzpenjavka je zimski jasmin (Jasminum nudiflorum), ki bo sive hladne dneve popestril s svojimi živahnimi rumenimi cvetovi.

Bršljan je čudovita zimzelena vzpenjavka

bršljanPri izbiri vzpenjavk ne moremo prezreti bršljana. Poznamo 11 različnih vrst in preko 250 sort, ki so izredno preproste za vzgojo.

Različni listi na isti rastlini

Pri bršljanih najdemo dve obliki listov: mladostno obliko s 3-5 krpami, ki jo najdemo na aktivno rastičih poganjkih in odraslo obliko, ki enostavna in brez krp (na zrelih cvetočih poganjkih).
S svojimi zračnimi koreninami se bršljan z lahkoto pripenja tudi na gladke površine (celo steklo). Jeseni se na rastlini odprejo zeleno-rumeni cvetovi, ki jim sledijo črni, oranžni ali rumeni plodovi. Plodove se na rastlini obdržijo do zime in so hrana številnim pticam. Številne živali pa bodo z veseljem obiskale tudi njihove cvetove, saj so odličen vir nektarja v času, ko je cvetočih rastlin sorazmerno malo.

Kje bo bršljan najbolje uspeval

Z izjemo tal s stoječo vodo bo bršljan uspeval na skoraj vseh vrstah tal. Najraje pa ima bazična, dobro odcedna in s humusom bogata tla. Tolerijo tudi polno senco, čeprav kultivarji s večbarvnimi listi potrebujejo več svetlobe. Bršljani lahko brez problemov prezimijo na prostem, vendar bodo bolje uspevali na manj izpostavljenih mestih.
Bršljan lahko uporabimo tudi kot pokrovnico za senčna rastišča, kjer bo odlično zgledal v kombinaciji s ciklamami.

Nega bršljana

Mlade rastline porežemo na 15 cm višine in jih ne gnojimo, dokler se ne utrdijo. Zatem ji enkrat mesečno pognojimo s popolnim gnojilom. Bršljan obrezujemo po potrebi 2-3 krat letno. S tem boste preprečili, da bi rastlina prerasla prostor, ki ji je bil namenjen. Z rednim obrezovanjem je bršljan možno tudi oblikovati v najrazličnejše oblike. V ta namen izberite sorte z manjšimi listi, ki jih vzgojite na žičnate osnove. Potem je potrebno le še sproti odstranjevati poganjke, ki izraščajo in kvarijo obliko.

Bršljan zelo enostavno namnožimo sami

Bršljane najlažje razmnožimo tako, da mlada stebla pogrobamo. Poleti pa lahko naredimo tudi potaknjence iz letošnjega lesa. Potaknemo jih v lonec s kompostom in pokrijemo s prozorno plastično vrečko. Namesto komposta lahko uporabimo tudi mešanico palmine šote in perlita ali vermikulita.

Strupenost

Vsi deli bršljana povzročajo slabost, pri nekaterih ljudeh pa se lahko pojavijo tudi alergije ob stiku s sokom.

bršljanPogosto gojene vrste

Poglavitni vrsti bršljana sta navadni (Hedera helix) in irski (H. hibernica) bršljan. Obe vrsti tvorita gosto blazino listov in uspevata tudi na izčrpanih tleh ter v senci velikih dreves.
Še nekatere pogoste vrste bršljana, ki jih lahko srečamo na vrtovih:

  • Alžirski bršljan (H. canariensis) je pogosto gojen kot sobna rastlina in ga je potrebno prezimiti v rastljinaku ali hiši
  • Perzijski bršlljan (H. colchica) izvira iz Kavkaza in severnega Irana. Je sorazmerno počasi rastoča vrsta s temno zelenim listi. Sorta ‘Sulphur Heart’ ima nekrpate liste poškropljene z bledo zelenimi in rumenimi lisami.
  • Japonski bršljan (H. rhombea) so v Evropo zanesli pred več kot 100 leti. Ima majhne, 2-3 cm velike, temno zelene liste, ki so obrobljeni s tankim svetlim robom.
  • Nepalski bršljan (H. nepalensis) ima rjavo-rdeče obarvane mlade liste, ki z starostjo preidejo v svetlo zeleno barvo.