Arhiv kategorij: grmovnice

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje grmovnic v septembru

obrezovanje grmovnicPoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v avgustu.

Abelija (Abelia)

Mlade rastline ne potrebujejo drugega kot odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Ob močni pozebi preko zime, pozno spomladi porežite poganjke skoraj do tal.

Kovačnik (Lonicera)

Še vedno lahko obrezujete grmaste kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’. Listopadne ovijalke obrežemo sedaj, medtem ko zimzeleno vrsto (L. japonica) obrezujemo zgodaj spomladi.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Jasmin (Jasminum officinale)

Rastlino obrezujemo po cvetenju. Dobro prenesejo močno obrezovanje, zaradi česar jih lahko pomladimo z močnim skrajšanjem poganjkov (50 cm nad tlemi).

Pasijonka (Passiflora)

Za najbolj bogato cvetenje pasijonko takoj po sajenju porežite na 30 cm višine. S tem boste vzpodbudili razvoj stranskih poganjkov že nizko na rastlini. Stare rastline je najbolje nadomestiti z novimi. Ne pozabite tudi preveriti, kako je potrebno prezimiti pasijonko.

trata

Marčevska opravila na okrasnem vrtu

trataZelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu februarju postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

Ptice

Okrasni vrt primeren tudi za ptice

PticeNajboljši vrtovi za ptice so tisti, ki ne ponujajo pticam samo prostor za gnezdenje, temveč tudi raznolike vire hrane. S pozno jesenjo se količina hrane, ki je na voljo v naravi počasi zmanjšuje, zaradi česar bodo ptice hvaležne za dodatno hrano, ki jo lahko ponudijo naši vrtovi. Pri tem nikakor ne potrebujemo velikega vrta, da bi zagotovili pticam nekaj naravne hrane v revnejšem zimskem času.

Pticam prijazne rastline

Že dolgo je znano, da ptice jeseni in pozimi zobajo različne plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Nekoč so domnevali, da gre zgolj za nadomestno hrano, ko pticam zmanjka polžev, deževnikov in žuželk. V zadnjem času pa se pojavlja vedno več dokazov, da so številni plodovi pomemben del prehrane ptic in so ključni za njihovo preživetje.
Bršljan in bodika sta na vrhu seznama rastlin primernih za prehrano rastlin, saj obdržita svoje plodove še dolgo v zimo. Pri bodiki morate biti pozorni, saj bodo plodovi zrasli samo na ženski rastlini. Kljub temu pa morate posaditi tudi moško rastlino, saj drugače ne boste imeli plodov. V kolikor nimate dovolj prostora za dve bodiki lahko posadite tudi enodomno sorto kot sta npr. Ilex aquifolium ‘Pyramidalis’ in ‘J.C. van Tol’, ki nosita tako ženske kot moške cvetove. Bršljan lahko pticam ponudi nekoliko bolj raznoliko hrano. Njegovi pozni cvetovi privabijo v času pomanjkanja drugih cvetov številne žuželke, ki služijo kot hrana žužkojedim pticam. Temni plodovi, ki nasledijo cvetove pa bodo dobrodošla hrana za ptice, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano.
Z nekaj kombiniranja pa lahko na svojem vrtu ustvarite gredo, ki pticam pomagala prebroditi zimo, hkrati pa bo v okras vašemu vrtu.

Zasaditev za ptice

Že, če vključite na svoj vrt vzpenjavko s plodovi, ki bodo na voljo še dolgo po koncu sezone, kakšno drevo s plodovi v pozno zimskem času in nekaj trajnic s semenskimi glavicami, boste na vrt postavili zaporedje rastlin, ki bodo preko daljšega obdobja nudila prehrano številnim vrstam ptic.
Kot osredno rastlino grede posadite jablano. Izberite divjo jablano oz. lesniko (Malus sylvestris) kot je npr. sorta ‘John Downie’, ki bo spomladi prekrita s cvetovi, v jeseni pa s plodovi za ptice. V osrednji del grede posadite mahonijo (Mahonia x media ‘Winter Sun’) z izrazitimi bodičastimi listi. Kot že ime sorte nakaže, bo grm sredi zime odprl svoje živahno rumene cvetove, ki bodo popestrili gredo. Tik pred pomladjo bodo cvetove nadomestili vijoličasti-modrikasti plodovi, ki bodo pticam pomagali premostiti čas do pomladi.
PticeV ospredje grede posadite pritlikave tunbergove češmine (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) z živahnimi rdečimi listi in rumenimi pomladnimi cvetovi. Jeseni se bo na češminih pojavili ovalni rdečkasti plodovi, ki so dober vir hrane za različne vrste ptic. Po želji lahko češmin nadomestite tudi z glavincem (Centaurea scabiosa). Njegovi škrlatni cvetovi privablja
jo različne žuželke, ki so hrana žužkojedim pticam. V jeseni pa bodo okusna semena glavincev dobrodošla popestritev prehrane ptic, ki jedo semena. Če je le mogoče, izkoristite še ozadje grede. Posadite vzpenjavko (npr. že omenjeni bršljan) ali pa vzpenjavi grm kot je npr. ognjeni grm (Pyracantha). Poskusite s sorto ‘Saphyr Jaune’ z rumeno obarvanimi plodovi, ki bodo tvorili lep kontrast rdečim plodovom drugih rastlin na gredi. Namesto ognjenega grma lahko uporabite tudi kosteničje (Lonicera). Za zgodnje cvetove izberite sorto L. japonica ‘Halliana’, ki bo zacvetela že sredi pomladi, medtem ko bo križanec L. x tellmanniana svoje oranžno-rumene cvetove odprl šele po maju. Pri obeh vrstah bodo cvetovom sledili plodovi za ptice.

Še nekaj za zgodnjo hrano

Med rastline v ospredju grede pomešajte še čebulnice, ki bodo dober vir nektarja za žuželke. Slednje pa bodo seveda okusna hrana za lačne ptice. Kot dopolnitev zgornje zasaditve izberite hrušice kot je npr. Muscari botryoides s prekrasnimi modrimi cvetovi. Za zgodnje cvetove je primerna tudi snežna modrica (Chionodoxa forbesii). Obe vrsti se bosta dobro obnesli v senci jablane. Za nekoliko kasnejše cvetove pa posadite montbrecije (Crocosmia) ali bolgarski luk (Nectaroscordum siculum).

senčno rastišče - japonska vetrnica

Senčno rastišče – temačni kotički vrta

Senčno rastiščePrav tako kot so raznoliki različni stili vrtov, se med seboj razlikujejo tudi različni deli vrta. Poleg sončne grede, ki se cel dan koplje v soncu, se lahko na vrtu skriva tudi precej temnejši predel, ki ga senči stara smreka. Čeprav se razmere med obema rastiščema precej razlikujejo pa je senčno rastišče prav tako pripravno in zanimivo za vzgojo okrasnic kot sončna greda.

Senca in senca

Svetlobne razmere med soncem in senco so precej očitne, vendar se lahko tudi senčne razmere med seboj precej razlikujejo. Senca, ki ustvarjata zid ali hiša, je precej drugačna od sence pod krošnjo velikega listopadnega drevesa. Senčno rastišče pod drevesi je namreč značilno, da se skozi leto spreminja , saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše kot kasneje v sezoni. Zgodnje rastline, ki že ob začetku pomladi pokukajo na plan imajo tako na voljo več svetlobe kot njihove kasnejše sorodnice. Razlikujeta pa se seveda tudi v “jakosti” sence, saj je slednja pod drevesi precej manj močna.
Na senčnih legah pa se pogosto lahko oblikujejo tudi bolj sušnate razmere. Listje dreves namreč ne zadržuje samo sončne svetlobe, temveč prepreči tudi dežju, da bi dosegel tla. Podobno se lahko zgodi tudi ob vznožju vrtnih zidov.

Sajenje na senčni gredi

senčno rastišče - japonska vetrnicaRastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kar pomeni, da je potrebno tla ustrezno pripraviti. Gozdne rastline imajo rade s humusom bogata tla, ki dobro zadržujejo vlago. V kolikor želite del vašega vrta zasaditi s senčnimi rastlinami je pomembno, da pred sajenjem ustrezno pripravite tla. Dodajte jim dosti organske snovi v obliki komposta (približno 4-5 veder na kvadratni meter), ki bo izboljšal zadrževanje vlage. Med posajene rastline nasujte še zastirko, ki bo preprečevala prekomerno odhlapevanje vode iz tal.

Senčna greda

Za osnovo zasaditve posadite v ozadje japonske vetrnice (Anemone ‘Honorine Jobert’), ki bodo jeseni senco razsvetlile s svojimi nežnimi belimi cvetovi. Njihovo gosto listje bo odlično služilo tudi zatiranju plevelov, ki bi lahko pognali med okrasnimi rastlinami. Poleg japonskih vetrnic posadite še svetilko (Actaea simplex ‘Brunette’). Sorta ‘Brunette’ je prekrasna, nekaj čez meter visoka trajnica s temnimi škrlatno-črnimi listi. Njeni beli cvetovi z nekaj rožnatega pridiha, bodo lepo dopolnjevali belo temo zasaditve. Za nadaljevanje teme pa v ospredje posadite še liriopo (Liriope muscari). Izberite sorto ‘Monroe White’, ki požene bela socvetja. Črtalasti listi liriope bodo prekrili ospredje grede in ji dali nekaj strukture v zimskim mesecih. Za dodatno strukturo v zimskem času posadite še davidovo brogovito (Viburnum davidii). Njeni temno zeleni listi z izrazitimi žilami še posebej pridejo do izraza, ko jih prekrije slana. V kolikor boste gredo oblikovali ob zidu ali boste v ozadju postavili ustrezno podporo, jo lahko zaključite še s kakšno vzpenjavko. V senčni legi bosta uspevala tako vedno zeleni bršljan (Hedera helix) kot tudi listopadna vinika (Parthenocissus henryana), ki se bo v jesenskem času obarvala v živahne rdeče barve.

Še nekaj idej

Z nekaj dopolnitvami lahko senčno rastišče zasadite tako, da bo doseglo svoj višek v različnih delih sezone. V kolikor želite nekoliko bolj poudariti spomladanski del sezone lahko v ospredje grede posadite še pljučnik (Pulmonaria), vzpenjavko pa nadomestite s kakšnim izmed gorskih srobotov (Clematis montana) kot je npr. sorta ‘Tetrarose’ z enostavnimi rožnatimi cvetovi. Njegovo listje ima prijeten bronast odtenek, ki je odlično ozadje za cvetove na gredi.
Za nekoliko kasneje v sezoni posadite zali kobulček (Astrantia), ki bo svoje cvetove odprl konec pomladi, nato pa cvetel še dolgo v poletje. Po želji lahko tudi dodate kakšno nizko poleti cvetočo grmovnico kot je vejgela (Weigela florida ‘Foliis Purpureis’).
Odlično se bodo odrezale tudi različne poleti cvetoče čebulnice. Posadite lahko različne lilije, ki prenesejo nekaj več sence kot je npr. turška lilija (Lilium martagon). Za spomladanski okras pa izberite njihove nekoliko zgodnejše sorodnice. V senci bosta uspevali tako modra čebulica (Scilla siberica) kot tudi rumeno cvetoča jarica (Eranthis hiemalis).

zimski okras vrta

Zimsko veselje – naj bo vaš vrt zanimiv tudi pozimi

Večina ljudi v mesecih med novembrom in aprilom ne pričakuje veliko od svojega vrta, zaradi česar je kakršen koli okras vrta v tem času sprejet z odprtimi rokami.
Večina trajnic prezimi pod zemljo, kar pomeni, da za vzdrževanje strukture vrta potrebujemo rastline, ki ohranijo svoj obliko tudi v zimskem času. Zimzelene rastline so očitna izbira, pri čemer lahko pri nekaterih najdemo poleg zeleno obarvanih listov tudi raznobarvne jagode ali cvetove (npr. Viburnum tinus).
Vertikalna razgibanost vrta je še posebej pomembna v zimskem času, ko je večina gred popolnoma ravnih. Zasadite tudi nekaj visokih iglavcev, ki bodo razgibali vaš vrt v sivih zimskih dneh. Podobno lahko uporabite tudi obeliske.
Poskrbite, da so potke na vrtu pometene in urejene, saj lahko veliko prispevajo k obliki in teksturi vrta. Zanimivo je kako deli vrta, ki jih med sezono skoraj ne opazimo, pozimi postanejo pomembni oblikovalni elementi.

Zimzelene rastline za zimski okras vrta

ledeni kristaliVečina trajnic prezimi pod zemljo, zaradi česar se hitro zgodi, da vrt pozimi izgleda kot dvodimenzionalna puščoba. Pri tem je vse kar manjka samo nekaj, kar bi ga malo razgibalo še v vertikalni smeri. Za razgibanost zimskega vrta lahko uporabimo različne gradbene elemente kot npr. loke ali pergole, lahko pa se zatečemo tudi k ustrezni izbiri rastlin. Med slednjimi so še posebej koristne zimzelene grmovnice, ki svoje liste in s tem tudi obliko, obdržijo tudi pozimi. Zimzelene rastline igrajo tako na zimskem vrtu najpomembnejšo vlogo, saj mu dajejo nujno potrebno strukturo in vertikalno razgibanost.
Navadno so prve podobe zimzelenih rastlin, na katere se spomnimo, ko pomislimo na zimski vrt, oblikovani grmički pušpana in tise. Čeprav jih pogosto povezujemo z veliki grajskimi vrtovi, se krasno podajo tudi na manjše vrtove, kjer jih zlahka vključimo v vse mogoče stile zasaditev. Čudovit dodatek za terase so tudi v velike glinene posode posajene krogle pušpana. Prekrasna zimzelena liste požene tudi facija (Fatsia japonica). Njeni arhitekturni listi so prekrasni tako na vrtu kot tudi v šopkih. Jeseni se jim pridružijo se kroglasta socvetja majhnih kremastih cvetov, ki nekoliko spominjajo na cvetove bršljana.
Poleg privlačnih listov, ki jih pogosto okrasi še slana pa lahko pri nekaterih zimzelenih rastlinah najdemo tudi raznobarvne jagode ali cvetove. Nenavadno pri tem je, da jih v sezoni pogosto skoraj ne opazimo, pozimi pa iste rastline zablestijo. Med sezono bi kaj lahko spregledali oljkovec (Eleagnus x ebbingei), medtem ko se pozimi ne morejo prenaužiti njegovih prijetnih dišav. Pri tem dišeči cvetovi oljkovca niso edini, ki jih lahko dodate na vaš vrt. Namesto oljkovca lahko posadite tudi nepozebnik (Hamamelis), farerovo brogovito (Viburnum farreri) ali dišeči kovačnik (Lonicera fragrantissima), ki bodo prav tako razširjale svoje vonjave po vašem zimskem vrtu. Dišeče grmovnice posadite blizu vhodov in glavnih vrtnih poti, kar vam bo dalo veliko priložnosti, da uživate v njihovih dišavah.
Pri večini rastlin, ki cvetijo pozimi, najdete cvetove, ki so nekoliko manjši od cvetov njihovih poletnih sorodnikov. Nikakor pa zimskim cvetovom ne manjka živahnih barv. Cvetovi zimskega jasmina (Jasminum nudiflorum) so npr. obarvani živo rumeno in pričarajo pomladno sonce tudi sredi zimske sivine. Jasmin posadite ob klop ali zid, na katerega bo naslanjal svoje povešave poganjke.
Na manjših vrtovih posadite grmičke skimije (Skimmia japonica). Poskusite s sorto ‘Rubella’, ki ne bo pognala rdečkastih plodov (gre za moško rastlino), temveč bo nad svojimi zimzelenimi listi odprla piramidasta socvetja polna majhnih rožnatih cvetov. Za rdeče jagode, posadite žensko rastlino kot sta sorti ‘Nymans’ in ‘Wakehurst White’.
V kolikor si zaželite pozimi cvetoče vzpenjavke, je prava izbira srobot Clematis cirrhosa var. purpurascens ‘Freckles’. Gre za prekrasen zimzelen srobot, ki bo zacvetel s čašastimi 2-3 cm velikimi kremastimi cvetovi, posejanimi z rožnatimi pegami.

Listopadne grmovnice za zimski okras

Poleg različnih zimzelenih rastlin, ki krasijo zimski vrt, najdemo še celo vrsto listopadnih grmovnic, ki popestrijo vrt s svojimi barvitimi stebli. Robida Rubus cockburnianua ‘Goldenvale’ bo pozimi polepšala grede s svojimi belkastimi stebli, medtem ko različne vrste drenov poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči ali celo škrlatno-črni barvi. Prekrasna je tudi bela vrba (Salix alba ‘Chermesina’), ki bo kljub imenu pognala koralno rdečkasta stebla. Dodatno lahko barvita stebla teh grmovnic poudarite s tem, da jih zasadite pred barvito steno ali pa med stebla postavite luči, ki jih bodo osvetljevala ob dolgih zimskih nočeh.
Tabela grmovnic z obarvanimi stebli:

Barva stebel
Rdeča Koralno rdeča Rumena Modrikasta Bela
Cornus alba ‘Elengatissima’ Salix alba ‘Chermesina’ C. sericea ‘Silver and Gold’ S. irroata Betula jaquemontii
C. alba ‘Siberica’ Prunus maackii S. matdudana ‘Golden Curls’ S. purpurea ‘Nana’ Rubus cockburnianua
C. alba ‘Argenteo-marginata’ C. sanguineus ‘Midwinter Fire’ S. daphnoides Rubus thibetanus
C. alba ‘Gouchalti’ C. sanguineus ‘Winter Beauty’ S. melanostachys
C. sericea Acer griseum
C. sericea ‘Cardinal’
C. sericeae ‘Isantii’
Rosa sericea pteracantha
S. matsudana ‘Scarlet Curls’
S. alba ‘Britzensis’
S. chanomeloides
vrtnice

Poznate že vso pestrost vrtnic?

pestrost vrtnicVrtnice spadajo med najstarejše gojene rastline, kljub temu pa so še vedno zelo priljubljene na okrasnih vrtovih. Večina modernih vrtnic izvira iz osmih evropskih in azijskih vrst, ki izvor za vso sodobno pestrost vrtnic. Sedanje vrtnice lahko glede na način rasti razdelimo na tri skupine: gredne, vzpenjavke in grmaste vrtnice, med katerimi lahko najdemo vrtnico za skoraj vsako rastišče.

Gredne vrtnice

Gredne vrtnice so samostoječe vrtnice z cvetovi na vrhu rastline. Njihova višina je zelo raznolika (med nekaj cm in 1,5 m). Razdelimo jih glede na lastnosti rasti in cvetenja.

Hibridne čajevke

Hibridne čajevke spadajo med najbolj priljubljene vrste vrtnic, zaradi česar lahko v tej skupini resničnost začutimo pestrost vrtnic. Pri večini čajevk najdemo dolge ravne poganjke z velikimi dišečimi cvetov, ki so lepo izoblikovani in simetrični. Zrastejo od ¾ do 1,8 m in tvorijo cvetove skozi celo rastno sezono. Cvetovi se navadno pojavljajo posamezno na dolgih, močnih steblih, zaradi česar so uporabne tudi za rezano cvetje. Cvetovi so skoraj vedno dvojni in so obarvani v številnih niansah z izjemo modre.

Mnogocvetne vrtnice

Mnogocvetne vrtnice kot pove že ime samo cvetijo bogato v sestavljenih češuljah. Cvetovi so enojni do dvojni. Mnogocvetne vrtnice so še posebej uporabne, kjer želimo veliko maso barve. Velikost teh vrtnic navadno ne preseže 1,2 m. Tudi mnogocvetne vrtnice so primerne za rezano cvetje.

Poliante

Poliante (Polyantha) imajo manjše cvetove, ki se tvorijo v velikih sestavljenih češuljah. So pretežno nizke in jih uporabljamo za masovne zasaditve in obrobe.
Pritlikave vrtnice zrastejo večinoma med 30 in 45 cm. Lastnosti njihovih cvetov so podobne velikocvetnim grednim vrtnicam kot so čajevke in mnogocvetne vrtnice. Pritlikave vrtnice so uporabne v skalnjakih, obrobah, mejah in loncih. Večinoma niso cepljene.

Drevesaste vrtnice

Drevesaste vrtnice so izoblikovane z cepljenjem gredne vrtnice na dolgo pokončno steblo, kar da videz majhnega drevesca. Uporabljamo jih v formalnem vrtu, v loncih in kot arhitekturne rastline. Žalujoče oblike dobimo s cepljenjem vzpenjavih vrtnic na pokončno steblo.

Vzpenjave vrtnice

Vzpenjave vrtnice so izjemno močne rastline z dolgimi poganjki, ki potrebujejo podporo. Lahko jih vežemo na pergolo ali ograjo. Poganjki so lahko dolgi med 1,5 in 6 m, odvisno od vrste vrtnice in nege poganjkov. Nekatere vzpenjave vrtnice so cepljenje, medtem ko druge rastejo na lastnih koreninah. Tudi vzpenjave vrtnice lahko razdelimo glede na cvetove in rast poganjkov.

Rambler vrtnice

Vrtnice »Rambler« so zelo hitro rastoče vrtnice, ki lahko v eni sami sezoni poženejo poganjke dolge 6 m. Cvetovi so majhni (pod 5 cm) združeni v bujne šope. Cvetijo le enkrat na leto na eno leto starem lesu.
Zmerom cvetoče vrtnice vzpenjavke bogato zacvetijo spomladi in pocvitajo skozi preostanek rastne sezone. Jeseni lahko ob ugodnem vremenu še enkrat močno zacvetijo.

pestrost vrtnicVelikocvetne vzpenjave vrtnice

Veliko cvetne vzpenjave vrtnice rastejo sorazmerno počasi v primerjavi z vrtnicami »rambler«. Ponavadi jih vežemo na oporo. Potrebujejo tudi močno vsakoletno obrezovanje. Večinoma cvetjo dvakrat letno: zgodaj poleti in zgodaj jeseni.

Grmaste vrtnice

Grmaste vrtnice so skupina različnih divjih vrst, križancev in kultivarjev, z močno rastjo, ki potrebuje le malo nege. Vrste in stare vrtnice cvetijo navadno le enkrat na sezono, medtem ko moderne grmaste vrtnice pa cvetijo čez celo poletje.

Več o negi vrtnic.

Kako uspešno gojimo vrtnice

vrtniceVrtnice najboje uspevajo v polnem soncu, vendar bodo uspevale tudi na rastišču s 6 urami sonca dnevno. Zgodnje jutranje sonce je za vrtnice primernejše kot popoldansko, saj osuši listje in s tem preprečuje nastenek bolezni. Vrtnic ne smemo posaditi preblizu dreves in grmov, ki bi lahko tekmovali z vrtnicamo za hrano, vodo in svetlobo. Posaditi jih vsaj ½ do ¾ m od zidanih struktur (z izjemo vzpenjavk). Zidove pa lahko uporabimo kot zaščito pred mrzlimi zimskimi vetrovi.

Priprava rastišča in sajenje

Rastišče najbolje že sezono pred saditvijo prekopljemo in tlem dodamo zrel kompost (vedro na sadilno jamo). Za dobro prezračenost čajevke, poliante in velikocvetne vrtnice posadimo vsaj 60-75 cm narazen. Floribunde lahko posadimo nekoliko bližje drugo k drugi (45-60 cm). Med vzpenjavimi vrtnicami pa moramo pustiti vsaj 2,5-3 m razmika. Vrtnice z golimi koreninami moramo posaditi čim hitreje po nakupu. V vrtnarijah so na voljo spomladi ali jeseni. Tik pred saditvijo z ostrim nožem odrežemo korenine in stebla, ki kažejo znake poškodb ali bolezni. Poganjke odrežemo do višine kolen pod 5 mm nad navzen obrnjenim brstom pod kotom 45°. Pri saditvi moramo paziti, da je saditvena jama dovolj globoka, saj moramo vrtnico posaditi tako, da je mesto cepitve 3-5 cm pod nivojem tal. Mesto cepitve je tako bolje zaščiteno pred zimskim mrazom. Nasprotno lahko vrtnice v loncih posadimo kadarkoli.

Nega vrtnic

Gnojenje vrtnic

Vrtnice gnojimo, ko nova rast doseže dolžino približno 15 cm. Uporabimo popolno gnojilo ali posebno gnojilo za vrtnice. Julija lahko opravimo še drugo gnojenje. Kasneje rastlin ne smemo več gnojiti, saj lahko povzročimo novo rast mladih poganjkov, ki ne bodo dozoreli do pozeb, kar bo povzročilo poškodbe zaradi mraza. Prvo leto tudi ne gnojimo na novo posajenih vrtnic.

Poskrbite, da ne bodo žejne

Vrtnice zalimo predvsem zjutraj ali zgodnjem popoldnevu, kar jim omogoča, da se hitro posušijo in prepreči razvoj bolezni na mokrih listih. Še boljše pa je zalivanje tal brez škropljenja listov.

Če želite vrtnico presaditi

V primeru, da želimo prestaviti obstoječo vrtnico, je najbolje, da presaditev izvedemo zgodaj spomladi. Poganjke porežemo na dolžino 45-60 cm. Vrtnico poskusimo izkopati s čimvečjo grudo okoliške zemlje. Novo rastišče pripravimo pred izkopom vrtnice, da bo le-ta čimkrajši čas izven tal. Posajeno vrtnico dobro zalijemo.

Obrezovanje vrtnic

Vrtnice moramo letno obrezovati, da izboljšamo videz rastline, odstranimo oslabljene in mrtve poganjke ter kontroliramo število in kvaliteto cvetov. Odrežemo tudi divjake, ki rastejo neposredno iz podlage in ne tvorijo privlačnih cvetov.

Gredne vrtnice

Gredne vrtnice obrezujemo zgodaj spomladi. Odstranimo mrtev les in oblikujemo rastlino. Poganjke obrežemo na višino kolen. Odstranimo tudi poganjke, ki rastejo v notranjost grma. Pustimo 4-8 močnih poganjkov, ki se širijo iz centra rastline in tvorijo vazasto strukturo.

Drevesaste vrtnice

Drevesaste vrtnice potrebujejo močno obrezovanje zgodaj spomladi, medtem ko med rastno sezono le preprečujemo, da bi krošnja postala prevelika za deblo. Po odstranitvi mrtvih poganjkov, porežemo poganjke na 20-30 cm dolžine.

Vzpenjave vrtnice

»Rambler« in veliko cvetne vzpenjavke, ki cvetijo le enkrat na sezono obrežemo takoj po cvetenju, saj cvetijo na lanskem lesu. Novi poganjki, ki poženejo iz mesta cepitve ali novi stranski poganjki bodo nosili cvetove naslednje leto. Letošnje cvetoče poganjke lahko zato povsem odstranimo. Zmerom cvetoče in preostale veliko cvetne vrtnice potrebujejo le rahlo obrezovanje na 2-3 leta. Spomladi odstranimo najstarejše poganjke, ki ne nosijo več cvetov. Na srednje starih (2-3 leta) poganjkih pa obrežemo stranske poganjke na 2-3 močne brste. Najlepši cvetovi se navadno oblikujejo na teh stranskih poganjkih.

Grmaste vrtnice

Grmaste vrtnice le zredčimo in odstranimo mrtev ali poškodovan les. Oblikovanje je potrebno le redko in močno obrezovanje bi le uničilo naravno obliko grma.

vrtniceObrezovanje cvetov

Z odstranjevanjem cvetov spudbujamo rastlino k tvorbi novih cvetov. Vrtnice pa lahko uporabljamo tudi za rezano cvetje. V tem primeru odrežemo steblo tik na prvim listom, ki ima razvitih pet lističev. Če potrebujemo daljša stebla za aranžiranje odrežemo cvet tako, da odrežemo še dva dodatna lista s petero lističi. Najprimernejši čas za rezanje cvetja za v vazo je zgodaj zjutraj ali pozno popolden, ko je vsebnost vode v steblih največja. Z ostrim nožem odstranimo vse trne in liste, ki bi bili v vazi potopljeni. Stebla potopimo v toplo vodo (40°C) in pustimo, da se voda ohladi. Vodi lahko dodamo tudi gnojilo za rezano cvetje, kar bo podaljšalo uspevanje cvetov v vazi. V primeru, da vrtnic ne uporabljamo za rezano cvetje, cvete odstranimo, ko začnejo izgubljati cvetne liste. Odrežemo jih tik nad prvim listom. Kasneje v sezoni lahko pustimo odcvetele dele cvetov na rastlini, da se tvorijo plodovi. Tvorba plodov signalizira rastlini bližajoč konec sezone in rastlina počasi začne priprave na prezimitev (dormanca).

Odstranjevanje stranskih poganjkov

Odstranjevanje stranskih poganjkov je tehnika, ki jo uporabljamo kadar želimo večje cvetove. Na žalost se število cvetov pri tem zmanjša. Stranske cvetne brste odstranimo s prsti. To omogoči rastlini, da osredotoči vso energijo v rast in razvoj edinega cveta na poganjku. Stranske brste moramo odstraniti takoj, ko so opazni, drugače njihova odstranitev ne bo imel velikega vpliva na rast preostalega cveta.

Prezimovanje vrtnic

Pomembno je, da zaščitimo predvsem mesto cepljenja. Ob steblo rastline naložimo kup zemlje in dodatno zastirko, listjem ali slamo. Drevesastim vrtnicam moramo zaščiti krošnjo, saj se mesto cepljenja nahaja na vrhu stebla.

Ne spreglejte tudi pregleda najpogostejših bolezni vrtnic.

Bolezni vrtnic

Prepoznajte bolezni vrtnic

Vrtnice so na vrtu pogosto izpostavljene različnim povzročiteljem bolezni, ki lahko zmanjšajo njen okras ali celo močno okrnijo uspevanje in cvetenje vašega rožnega grma. Zbrali smo nekaj najpogostejših bolezni, ki jih srečamo na vrtnicah.

Mozaični virus vrtnic

vrtnice mozaikMozaičnost vrtnic povzroča virus, ki je razširjen po vsem svetu. Simptomi se lahko razlikujejo, vendar so vedno opazna polja rumene in zelene barve na listih obolelih rastlin. Cvetovi lahko postanejo marogasti. Bolezen poslabša estetski videz rastlin in povzroči povečano občutljivost na mraz. Do zdaj še niso našli nobenega dokaza, da ta virus prenašajo žuželke, kar pomeni, da se prenaša s podlagami, na katere so cepljene vrtnice.
Edini način kontrole je odstranitev obolelih rastlin.

Pepelasta plesen

Bolezni vrtnicPepelasta plesen Sphaerotheca pannosa in druge vrste tvorijo na zgornjih in spodnjih straneh okuženih listov bele prevleke. Gliva S. pannosa napada le vrtnice, medtem ko imajo druge vrste več različnih gostiteljev. Ob močnem napadu pepelaste plesni pride do zavrtja rasti in odpadanja obolelih listov. Najprej so napadeni mladih poganjkih, ki se po okužbi več ne razvijajo normalno. V primeru, da so okuženi tudi cvetni popki, le-ti odpadejo.
Najugodnejše razmere za razvoj pepelaste plesni so pri dnevnih temperaturah okrog 25°C in 40-70% zračni vlažnosti.
Za preprečevanje razširjanja pepelastih plesni je najbolje uporabljati odporne sorte vrtnic. Ob koncu sezone moramo odstraniti in uničiti obolele dele rastlin in listje. Uporabljamo pa lahko tudi različne sistemske fungicide. Veliko pa naredimo že, če rastline ustrezno zalivamo v sušnem obdobju, zmanjšamo izsuševanje tal z zastirko, izvajamo pravilni rez (dobro kroženje zraka in manjše zastajanje vlage na listih) ter pravilno gnojimo (ne preveč dušika).

Rje

Bolezni vrtnicRje se pojavijo najprej na spodnji strani listov in drugih delov rastlin v obliki oranžnih mehurčkov. Z njihovim razvojem postanejo opazne tudi na zgornji strani listov kot oranžno-rjave pike.
Na vrtnicah lahko najdemo devet različnih vrst rji, ki pripadajo rodu Phragmidium. Za razvoj so najugodnejše temperature med 18 in 20°C ter večurna vlaga na listih. Rastline so različno odporne na napade rje in ni nič presenetljivega če le nekatere vrtnice zbolijo, druge pa ne. Za preprečevanje razširjanja rji uporabljamo odporne sorte. Redno obrezujemo vrtnice, da omogočimo dobro prezračenost notranjosti rastline in s tem preprečimo zadrževanje vlage. Odstranjujemo vse obolele dele. Uporabimo pa lahko tudi fungicide na osnovi tebukonazola, miklobutanila in tritikonazola.

Siva plesen

Bolezni vrtnicSivo plesen vrtnic povzroča gliva iz rodu Botrytis. Večinoma prizadene le čajevke. Gliva napada liste in stebla, preprečuje odpiranje cvetov in povzroča rjavenje in odpadanje cvetnih listov. Ob podrobnejši pregledu listov in cvetov lahko pri obolelih rastlinah opazimo sivkasto razrast. Hladnejše temperature, vlaga in oslabljene rastline so pogoji, pri katerih prihaja do okužb, zato je še posebej pomembno, da dobro poskrbite za svoje rastline rastline s pravilnim obrezovanje, zalivanje in gnojenjem.
Obolel oz. odmrl material iz rastline, ki kažejo znake okužbe s sivo plesnijo, v jeseni odstranite in uničite.

Črna pegavost

Bolezni vrtnicTo bolezen vrtnic povzroča gliva Diplocarpon rosae. Za to bolezen so značilni skoraj pravilni črni krogi z resastim robom, ki se razvijejo na listih. Velikost teh peg lahko niha od nekaj mm do 1,5 cm ali več. Okoliško tkivo se obarva rumeno.
Najpogosteje se pojavlja ob vlažnem vremenu pri temperaturah okrog 20°C. Zelo močna okužba lahko povzroči odpadanje listov.
Za zatiranje bolezni lahko uporabljate škropiva z miklobutnilom, tebukonazolom in tritikonazolom. Pri tem je koristno, če izmenično uporabljate škropiva z različno aktivno snovjo.
Pojavljanje bolezni pa boste zmanjšali tudi z ustrezno oskrbo vaših vrtnic.

Hortenzije polepšajo senco

HortenzijeOd junija naprej hortenzije poživljajo vrtove s svojimi veliki cvetovi. Številne pa svoje cvetove ohranijo celo do jeseni. Hortenzije pa so seveda nepogrešljiv del zasaditve za senčne lege.

Kam posadimo hortenzije

Hortenzije uspevajo tako na polnem soncu kot tudi na bolj senčnih legah, vendar se bujnost cvetenja v globoki senci zmanjša. Na rastišču potrebujejo lahka, dobro odcedna tla, ki jih obogatimo z organsko snovjo. Pri težkih tleh dodamo 1/3 zrelega komposta ali gnoja.
Za izboljšano prehrano hortenzij lahko uporabite tudi mikorizne glive, ki izboljšajo preskrbo rastline z vodo in hranili.

Poskrbite za svoje hortenzije

Hortenzije
Za dobro uspevanje moramo hortenzije gnojiti dvakrat letno: sredi maja in še enkrat konec junija. Uporabimo popolno gnojilo (npr. 8-8-8 ali 10-10-10). Pri hortenzijah je bolje, da jih sploh ne obrezujemo kot pa da jih obrežemo napačno. Številne vrste bodo cvetele enako uspešno tudi, če jih ne obrezujemo, medtem ko lahko z napačnim obrezovanjem odstranimo vse letošnje cvetove.
Vrtno hortenzijo (Hydrangea macrophylla) in vrsto H. serrata obrežemo spomladi, ko so se poganjki že povsem razvili. Odstranimo vsa stebla, ki so pomrznila. Stebla, ki nosijo lanske cvetove ali pa niso bila olistana do vrha porežemo do prvega stranskega poganjka. Te vrste hortenzij cvetijo na lanskih poganjkih in če jih nepravilno obrežemo, lahko odstranimo vse cvetove, ki bi se odprli letos.
Pri metličasti hortenziji (H. paniculata) in drevesasti hortenziji (H. arborescens) obrezujemo le odcvetele cvetove in polomljene veje. V primeru, da jih želimo močneje obrezati, je to najbolje storiti zgodaj spomladi, pred rastjo poganjkov. Drevesasto hortenzijo lahko porežemo tudi na 10 cm višine, da spodbudimo kompatnejšo rast. V kolikor želimo nekoliko večji grma pa nekaj stebel porežemo na 10 cm, ostala pa na različne višine (med 30 in 90 cm). Obe vrsti hortenzij cvetita na letošnjih poganjkih.
Hrastovolistno hortenzijo (H. quercifolia) obrezujemo šele, ko so mladi poganjki popolnoma izoblikovani. Odstranimo vse poganjke, ki niso pognali listov. Če želimo hortenzijo močno obrezati, je to najbolje izvesti takoj po cvetenju. Vse leto pa lahko odstranjujemo posamezna stebla, da ohranjamo obliko grma.
Poleg grmičastih predstavnikov pa najdemo med hortenzijami tudi vzpenjavo vrsto H. anomala petiolaris, ki se vzpenja s pomočjo korenin, s katerimi se pripenja na les ali steno. Potrebuje le malo nege. Poleti le odstranimo poganjke, ki so prerasli rastlini namenjen prostor.

Barva cvetov in kislost tal

Vrtna hortenzija in vrsta H. serrata spreminjata barvo, glede na kislost tal (pH). Barve se spreminjajo iz modre na rožnato z naraščajočim pH:

  • pH 5,5-6,0 zelo modra
  • pH 6,0-6,5 modra
  • pH 6,5-7,0 rožnata
  • pH 7,0-7,5 zelo rožnata

Za zniževanje pH je najbolje uporabiti aluminijev sulfat, saj poleg kislega pH tudi aluminij vpliva na izrazitost modre barve. V primeru, da želimo rožnato barvo pa moramo hortenzijo zalivati z vodno raztopino apna. Brez uporabe teh dodatkov navadno v nekaj letih barva preide v sprano modro.
Rdeče in belo obarvane vrste se najbolje počutijo v nevtralnih tleh s pH 6,5-7,5.

Hortenzije kot rezano ali sušeno cvetje

Cvetove za v vazo trgamo zgodaj zjutraj, ko vsebujejo poganjki največ vode. Cvetove hortenzij lahko tudi posušimo, za kar jih obesimo na glavo v temen in suh prostor. Socvetja za sušenje nabiramo ob suhih dneh, proti koncu cvetne sezone. Cvetovi so posušeni, ko so na otip krhki in se ne vdajajo ob pritisku.

HortenzijeNajpogosteje gojene hortenzije

Med najpogosteje gojene vrste hortenzij prištevamo:
Hrastolistna hortenzija (H. quercifolia) je dobila svoje ime po podobnosti listov z listi hrasta oz. cera (Quercus cerris). Zraste v do 2 m visok grm z velikimi (do 20 cm) listi, ki se jeseni obarvajo zlato. Cvetovi so beli in z starostjo razvijejo rožnat pridih.
Drevesasta hortenzija (H. arborescens) zraste v 1,5 m visok grm z ovalnimi sivo-zelenimi listi. Beli cvetovi lahko krasijo rastlino od junija pa vse do septembra.
Vrtna hortenzija (H. macrophylla) je najpogosteje gojena vrsta hortenzij. Izvira iz Japonske in zraste v 1,5 m visok grm z rožnatimi, modrimi ali belimi cvetovi. Barva cvetov je pri tem močno odvisna od pH tal (glej spodaj).
Vzpenjava hortenzija (H. anomala) je vzpenjava vrsta z belimi pladnjastimi cvetovi in je pri nas sorazmerno redka. Navadno jo lahko opazimo v kakšnem parku ali arboretumu.
Metličasta hortenzija (H. paniculata) je do 4 m visok grm iz Japonske in Kitajske s stožčasto oblikovanimi socvetji polnimi cvetov kremne barve.
Mehkodlakava hortenzija (H. villosa) cveti z velikmi sploščenimi socvetji modrikastih cvetov, ki jih obdajajo rožnati sterilni cvetovi.

Sivka

Sivka pričara spomine na dopust

SivkaSivka (Lavandula) je še ena izmed rastlin, ki jo takoj povežemo s počitnicami ob Sredozemlju. Pogosto pa jo srečamo tudi na okrasnem ali uporabnem vrtu. Kot druge zimzelene rastline pa nam pomaga tudi pri vzdrževanju strukture vrta v zimskem času.
Z izbiro različnih vrst pa si lahko zagotovimo več nepretrgano cvetenje skoraj preko cele sezone.

Sivka za celotno sezono

Najprej zacvetijo francoske sivke (Lavandula stoechas), ki jih spoznamo po ananasu podobnim socvetjih, na katerih se bodo razvili temno vijoličasti cvetovi, ki spominjajo na zajčja ušesa. Po 4-5 tednih cvetenja, se bo le-to zaključilo in grm lahko obrežemo, s čimer ga oblikujemo in spodbudimo pocvitanje.
Francoski sivki po času cvetenja sledi angleške sivke (L. angustifolia), med katerimi najdemo tudi pogost kultivar ‘Hidcote’. Njihovi cvetovi so na cvetnih poganjki nameščeni v vretencih. Podobno kot francosko sivko tudi angleške po cvetenju obrežite. Zadnji bodo zacveteli lavandini (Lavandula x intermedia), ki so križanci med vrstama L. angustifolia in L. latifolia. Zrastejo v večje rastline kot angleška sivka in zelo dobro prenašajo vročino in sušo.

Kako poskrbimo za sivko

Za dobro uspevanje vse vrste sivke potrebujejo sončno rastišče in tla z dobro drenažo. Posadite jih v sadilno jamo, v katero ste prej dodali kompost.
Sivke po cvetenju vsako leto obrežemo.
Odstranimo cvetna stebla in še približno tretjino olistanega dela poganjkov. Zanemarjene grme lahko obrežete tudi nekoliko bolj, vendar ne toliko, da bodo na rastlini ostale le neolistane olesenele veje.
SivkaČe gojite sivko v loncih, jo vsako pomlad presadite v svež substrat, s čimer boste rastlini zagotovili dovolj hranil, sebi pa obilico cvetov.

Namnožimo si rastline

Sivke najlažje namnožimo s potaknjenci, saj je kaljivost semen navadno nizka. Slaba stran semen je tudi, da kalijo počasi, zaradi česar pogosto splesnijo še preden uspešno vzkalijo. Številni križanci sivke tudi ne tvorijo semen oz tvorijo samo sterilna semena.