Arhiv kategorij: čebulnice

Spoznajte različne skupine tulipanov

čebulnice, pomladčebulnice, tulipaniMatevž

Skupine tulipanov združujejo sorte, ki navadno cvetijo ob istem času, imajo podobno obliko cvetov ali pa so jih ustvarili gojitelji s križanjem in izpopolnjevanjem. Preverite katere skupine poznamo, saj boste potem lažje ustvarili kombinacije, ki bodo na vašem vrtu cvetele preko celotne sezone tulipanov.

Nevrstnati zgodnji tulipani

kot že ime pove cvetijo zgodaj v sezoni, vendar nekoliko kasneje kot Kaufmanovimi in Fosterjevimi križanci. Znani so po svojim močnih cvetnih steblih, ki se ne upognejo ob vetru in dežju (kot npr. papagajevke). V povprečju so visoki 25-46 cm. Preverite našo ponudbo nevrstnih tulipanov.

Vrstnati zgodnji tulipani

zacvetijo ob istem času kot nevrstnati zgodnji tulipani. Na voljo je manj barvnih odtenkov kot pri drugih tulipanih, vendar to pomanjkljivost nadomestijo z do 10cm širokimi cvetovi. Cvetna stebla so krajša in močna, zaradi česar so primerni tudi za lonce. V poprečju so visoki 25-30 cm. Preverite našo ponudbo vrtnastih tulipanov.

Triumph tulipani

so rezultat križanja med nevrstnatimi zgodnjimi in kasneje cvetočimi kultivarji. Triumph tulipani so najvišji kultivarji in zrastejo v povprečju 40-56 cm visoko. Cenjeni so predvsem zaradi prekrasnih tradicionalno oblikovanih cvetov.Preverite našo ponudbo triumph tulipanov.

Darwinovi križanci

so križanci ned Fosterjevimi tulipani in Darwinovimi tulipani (sedaj pripadajo poznim nevrstnatim kultivarjem). Znani so po svojih velikih in bleščeče obarvanih cvetovih, ki imajo zaprti skoraj popolno piramidalno obliko. Odprti cvetovi imajo lahko premer do 15 cm. Za razliko od številnih kultivarje Darwinovi križanci cvetijo enkratno leto za letom. Preverite našo ponudbo Darwinovih tulipanov.

Nevrstnati pozni kultivarji

cvetijo za ostalimi kultivarji. Cvetove najdemo v številni barvnih odtenkih na do 75 cm visokih poganjkih. Preverite našo ponudbo vrtnastih tulipanov.

Lilijasti tulipani

imajo edinstveno oblikovane cvetove, ki spominjajo na lilije. Cvetijo nekoliko prej kot nevrstnati pozni kultivarji in zrastejo v povprečju 35-60 cm. Preverite našo ponudbo lilijastih vrt tulipanov.

Resičasti tulipani

imajo edinstveno resast rob cvetnih listov, ki izgleda kot nacefran rob blaga. Njihova višina je zelo variabilna, saj je odvisna od izvornega kultivarja, iz katerega so nastali. Preverite našo ponudbo resičastih tulipanov.

Zelenocvetni tulipani

imajo že po imenu v cvetu odtenke zelene barve, ki jih povdarijo osnovne barve cvetov. Znani so tudi po dolgem obdobju cvetenja. Podobno kot pri resičastih, je tudi pri zelenocvetnih tulipanih čas cvetenja in višina poganjka odvisna od izvorne skupine tulipanov, iz katere je bil kultivar razvit. Preverite našo ponudbo zelenocvetnih (viridiflora) tulipanov.

Rembrandtovi tulipani

so poimenovani po Nizozemskem slikarju, ki je živel in delal na Nizozemskem v času, ko se je razmahnila tulipanomanija. Zanje so značilne lise ali črte, ki spominjanjo na simptome virusnega obolenja. Preverite našo ponudbo rembrandtovih tulipanov.

Papagajevke

imajo pernate, kodraste ali valovite robove cvetnih listov. Cvetovi so veliki in bleščeče obarvani. Cvetijo kasneje v sezoni in dosežejo višino okrog 40 cm. Preverite našo ponudbo papagajastih tulipanov.

Vrstnati pozni kultivarji

so znani tudi pod imenom potonikasti tulipani, saj njihovi polni cvetovi spominjajo na cvetove potonik. Cvetijo pozno v sezoni, vendar pred triumph tulipani, Darwinovimi, križanci, papagajevkami, lilijastimi in nevrstnatimi poznimi tulipani. Preverite našo ponudbo vrstnatih tulipanov.

Kaufmanovi križanci

so vzgojeni iz kaufmanovih tulipanov. Spadajo med najzgodnejše tulipani. Večinoma so precej nizki (do 12 cm visoki) in odprti spominjajo bolj na cvetove lokvanja kot na tulipane. Preverite našo ponudbo greigijevih tulipanov.

Fosterjevi križanci

so vzgojeni iz vrste Tulipa fosteriana, ki raste v goratih predelih centralne Azije. Znani so tudi pod imenom Imperatorjevi tulipani. Zacvetijo prvi med vsemi skupinami tulipanov in dosežejo višino okrog 35 cm. Preverite našo ponudbo fosterjevih tulipanov.

Greigijevi križanci

izvirajo iz vrste T. greigii. Kultivarji so zelo nizki (do 25 cm), zaradi česar so še posebej primerni za skalnjake in lonce. Z lahkoto pa jih tudi naturaliziramon, saj cvetijo iz leta v leto gosteje. Preverite našo ponudbo greigijevih tulipanov.

Mešana skupina:

združuje vse ostale skupine tulipanov, predvsem botanične tulipane. Skupaj najdemo okrog 150 vrst divjih (botaničnih) tulipanov, ki rastejo od Portugalske do osrednje Azije. Preverite našo ponudbo botaničnih vrst tulipanov.

Vrtna opravila v mesecu marcu

čebulnice, Delo na vrtu, drevesa, grmovnice, pomlad, Rastline, vrtna opravila, zelnate trajnice, zimzelenesroboti, trata, vrtnice, zastirka, živa mejaMatevž

Zelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga vrtna opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim mineralnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu marcu postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

Senčno rastišče – temačni kotički vrta

čebulnice, grmovnice, Načrtovanje vrta, vzpenjavke, zelnate trajnice, zimzelenesenca, senčna gredaMatevž

Prav tako kot so raznoliki različni stili vrtov, se med seboj razlikujejo tudi različni deli vrta. Poleg sončne grede, ki se cel dan koplje v soncu, se lahko na vrtu skriva tudi precej temnejši predel, ki ga senči stara smreka. Čeprav se razmere med obema rastiščema precej razlikujejo pa je senčno rastišče prav tako pripravno in zanimivo za vzgojo okrasnic kot sončna greda.

Senca in senca

Svetlobne razmere med soncem in senco so precej očitne, vendar se lahko tudi senčne razmere med seboj precej razlikujejo. Senca, ki ustvarjata zid ali hiša, je precej drugačna od sence pod krošnjo velikega listopadnega drevesa. Senčno rastišče pod drevesi je namreč značilno, da se skozi leto spreminja , saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše kot kasneje v sezoni. Zgodnje rastline, ki že ob začetku pomladi pokukajo na plan imajo tako na voljo več svetlobe kot njihove kasnejše sorodnice. Razlikujeta pa se seveda tudi v “jakosti” sence, saj je slednja pod drevesi precej manj močna.
Na senčnih legah pa se pogosto lahko oblikujejo tudi bolj sušnate razmere. Listje dreves namreč ne zadržuje samo sončne svetlobe, temveč prepreči tudi dežju, da bi dosegel tla. Podobno se lahko zgodi tudi ob vznožju vrtnih zidov.

Sajenje na senčni gredi

Rastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kar pomeni, da je potrebno tla ustrezno pripraviti. Gozdne rastline imajo rade s humusom bogata tla, ki dobro zadržujejo vlago. V kolikor želite del vašega vrta zasaditi s senčnimi rastlinami je pomembno, da pred sajenjem ustrezno pripravite tla. Dodajte jim dosti organske snovi v obliki komposta (približno 4-5 veder na kvadratni meter), ki bo izboljšal zadrževanje vlage. Med posajene rastline nasujte še zastirko, ki bo preprečevala prekomerno odhlapevanje vode iz tal.

Senčna greda

Za osnovo zasaditve posadite v ozadje japonske vetrnice (Anemone ‘Honorine Jobert’), ki bodo jeseni senco razsvetlile s svojimi nežnimi belimi cvetovi. Njihovo gosto listje bo odlično služilo tudi zatiranju plevelov, ki bi lahko pognali med okrasnimi rastlinami. Poleg japonskih vetrnic posadite še svetilko (Actaea simplex ‘Brunette’). Sorta ‘Brunette’ je prekrasna, nekaj čez meter visoka trajnica s temnimi škrlatno-črnimi listi. Njeni beli cvetovi z nekaj rožnatega pridiha, bodo lepo dopolnjevali belo temo zasaditve. Za nadaljevanje teme pa v ospredje posadite še liriopo (Liriope muscari). Izberite sorto ‘Monroe White’, ki požene bela socvetja. Črtalasti listi liriope bodo prekrili ospredje grede in ji dali nekaj strukture v zimskim mesecih. Za dodatno strukturo v zimskem času posadite še davidovo brogovito (Viburnum davidii). Njeni temno zeleni listi z izrazitimi žilami še posebej pridejo do izraza, ko jih prekrije slana. V kolikor boste gredo oblikovali ob zidu ali boste v ozadju postavili ustrezno podporo, jo lahko zaključite še s kakšno vzpenjavko. V senčni legi bosta uspevala tako vedno zeleni bršljan (Hedera helix) kot tudi listopadna vinika (Parthenocissus henryana), ki se bo v jesenskem času obarvala v živahne rdeče barve.

Še nekaj idej

Z nekaj dopolnitvami lahko senčno rastišče zasadite tako, da bo doseglo svoj višek v različnih delih sezone. V kolikor želite nekoliko bolj poudariti spomladanski del sezone lahko v ospredje grede posadite še pljučnik (Pulmonaria), vzpenjavko pa nadomestite s kakšnim izmed gorskih srobotov (Clematis montana) kot je npr. sorta ‘Tetrarose’ z enostavnimi rožnatimi cvetovi. Njegovo listje ima prijeten bronast odtenek, ki je odlično ozadje za cvetove na gredi.
Za nekoliko kasneje v sezoni posadite zali kobulček (Astrantia), ki bo svoje cvetove odprl konec pomladi, nato pa cvetel še dolgo v poletje. Po želji lahko tudi dodate kakšno nizko poleti cvetočo grmovnico kot je vejgela (Weigela florida ‘Foliis Purpureis’).
Odlično se bodo odrezale tudi različne poleti cvetoče čebulnice. Posadite lahko različne lilije, ki prenesejo nekaj več sence kot je npr. turška lilija (Lilium martagon). Za spomladanski okras pa izberite njihove nekoliko zgodnejše sorodnice. V senci bosta uspevali tako modra čebulica (Scilla siberica) kot tudi rumeno cvetoča jarica (Eranthis hiemalis).

Ali je vsaka lilija res lilija?

čebulnice, poletje, Rastlinehymenocallis, kniphofiaMatevž

Na naših vrtovih najdemo številne čebulnice in trajnice, ki v imenu vsebujejo besedo lilija. Tako na naših gredah uspevajo inkovska lilija, enodnevna lilija (maslenica), baklasta lilija, stepska lilija in afriška lilija. Čeprav vse te rastline združuje ime lilija pa z rastlinami iz rodu lilija (Lilium) nimajo nič skupnega. Ne samo, da številne med njimi niso čebulnice kot prave lilije, temveč gre za zelo pisano zbirko rastlin iz najrazličnejših koncev sveta.

Baklasta lilija

Še en predstavnik afriške flore so tudi baklaste lilije, ki pripadajo rodu Kniphofia. Ime so dobile po nemškem zdravniku in botaniku Johannu Hieronymusu Kniphofu. Baklaste lilije so trajnice z dolgimi travam podobnimi listi, ki pri nekaterih dosežejo do 1,5 m dolžine. Sredi listne rozete pa pozno poleti poženejo cvetna stebla z živahno obarvanimi socvetji. Barve cvetove se med vrstami in sortami nekoliko razlikujejo, pri vseh pa so obarvani v tople tone rumene, oranžne in rdeče barve.
Na gredi jim naklonite sončno rastišče in jih kombinirajte z drugimi pozno poleti cvetočimi rastlinami kot so npr. montbrecije. Baklaste lilije načeloma dobro prenašajo sušo, vendar bodo uspevale bolje, če jim boste ob sušnem vremenu naklonili nekaj vode.

Inkovska lilija

Za razliko od afriške in baklaste lilije pa inkovska lilija izvira iz tropskih in subtropskih predelov Amerike. Za inkovsko lilijo je značilna membrana, ki povezuje med seboj vse prašnike. Po tej membrani je inkovska lilija dobili tudi znanstveno ime – Hymenocallis, kar v grščini pomeni »lepa membrana«.
Čebulice inkovske lilije posadite tako, da bo vrat čebulice malo nad površino substrata. Substrat naj bo bogat z organsko snovjo, vendar mu dodajte tudi nekaj grobega peska, s čimer boste izboljšali odcednost. Takoj, ko se pojavijo prvi listi, začnite rastline redno zalivati. Vsaka dva tedna pa rastlino zalijte še z razredčenim mineralnim gnojilom. Inkovske lilije bodo najbolje na soncu ali v polsenci. Za resnično enkratne cvetove poskusite z vrsto Hymenocallis x spofforthiae ‘Sulphur Queen’, ki požene prekrasne bele cvetove z pridihom zelene in rumene barve. Njeni cvetovi so tudi čudovito nadišavljeni.

Gniloba gladiol

Bolezni rastlin, čebulnice, Rastlinečebulnice, fusarium, gladiole, gnilobaMatevž

Glive iz skupine Fusarium povzročajo pri gladiolah in acidantera (Acidanthera bicolor = Gladiolus callicanthus) propad čebulic in posledično tudi nadzemnega dela rastline. Natančnješe je povzročitelj gliva Fusarium oxysporum f. gladioli, ki je prisotna v tleh. Rastline se okužejo preko sajenja v zemljo, v kateri je prisotna gliva.

Simptomi

Prisotnost gnilobe gladiol se pokaže kot rumenenje in zavrta rast listov, ki jim lahko sledijo tudi deformirani in razbarvani cvetovi. Obolele rastline se lahko popolnoma posušijo, porjavijo in propadejo ali pa v primeru, da okužba ni tako močna ostanejo žive, vendar močno prizadete.
Prve simptome lahko opazimo med rastno sezono na poganjkih, ali pa že pred tem kot gnilobna področja na čebulici. Tako lahko ločimo dve obliki gnilobe, ki jo povzroča ta gliva: rjava gniloba in gniloba prevajalnih tkiv. Prva je precej pogostejša in se kaže kot rjavo-črna področja na površini čebulice (navadno pri bazi). Tkivo čebulice ostane čvrsto, vendar se skrči in postane luskasto. Gniloba prevajalnih tkiv je precej redkejša in se pokaže kot globoko področje gnilobe po osrednjem delu čebulice.

Nekemično zatiranje

Za preprečevanje bolezni je najbolje kontrolirati količino gnojil, ki jih uporabljamo pri gladiolah. Še posebej ne smemo pretiravati z dušikom. Vsako sezono pred sajenjem tudi preglejte čebulice in zavrzite vse čebulice, ki kažejo znake bolezni. S tem boste zmanjšali možnost prenosa na zdrave rastline.

Gladiole – lep okras vrta in aranžmajev

čebulnice, Letni čas, poletje, Rastlinečebulnice, gladiole, rezano cvetjeMatevž

Gladiole so zelo enostavne za gojenje, hkrati pa cenjene kot rezano cvetje. Cvetove poženejo v dolgih socvetjih, polnih velikih cvetov bele, rdeče, rožnate, oranžne ali celo zelene barve. Različni kultivarji pa imajo celo dvobarvne cvetove. Veliko izbiro sort gladiol lahko najdete tudi v naši spletni trgovini “Svet čebulic”. Med gladiole pa spada tudi čebulica leta 2014 – acidantera (Acidanthera bicolor = Gladiolus callicanthus).

Sajenje in nega

Gomolje gladiol posadite na sončno mesto. Sveže kupljeni gomolji bodo najverjetneje zacveteli tudi na senčnejših legah, vendar bodo gladiole na soncu pognale večje cvetove in močnejša stebla. Dovolj sonca pa je potrebno tudi za obnovitev zalog, ki bodo zagotovile ponovno cvetenje v prihodnjem letu, v kolikor ne bomo čebulic ob koncu sezone zavrgli. Podobno kot ostale čebulnice imajo tudi gladiole rade dobro odcedna in z organsko snovjo bogata tla. Čebulice posadite 10 cm globoko in 10-15 cm narazen. Visoke sorte po potrebi podprite, da se rastline ob močnejšem vetru ne zlomijo.
Na vrtu jih lahko posadite na gredo med ostale trajnice in grmovnice, ali pa jim namenite prostor na gredi namenjeni rezanemu cvetju, kjer jih posadite poleg pozno cvetočih dalij in različnih enoletnic kot npr. kozmej (Cosmos bipinnatus), cinij (Zinnia), dišečega grahorja (Lathyrus odoratus) in drugih. V obeh primerih jih za najboljši učinek posadite v skupine po sedem ali več rastlin.

Podaljšanje sezone gladiol

Prve gladiole posadite sredi maja, nato pa vsaka dva tedna (nekje do sredine junija) posadite dodatne čebulice. S takšnim načinom sajenja si boste zagotovili neprekinjeno cvetenje od julija do avgusta. Drug način za podaljšanje cvetenja vaših gladiol je izbira različnih kultivarjev. Izberite zgodnje, sredi sezone cvetoče in pozne kultivarje in jih vse posadite v maju. V kolikor gladiol ne boste uporabili za rezano cvetje, sproti odstranite posamezne odcvetele cvetove, ob koncu cvetenja pa odrežite tudi celotno cvetno steblo. Liste pustite nepoškodovane, da si lahko rastlina nabere dovolj moči za naslednjo sezono.

Nega gladiol

Gladiole so dokaj občutljive na številne bolezni in škodljivce, zaradi česar jih številni vrtnarji obravnavajo kot enoletnice in čebulice ob koncu sezone zavržejo.
V kolikor boste čebulice prezimili, jih izkopljite, ko prvi mraz uniči poganjke, jih očistite prsti in odstranite ostanke stebla. Prve tri tedne postavite čebulice v topel in suh prostor, da se čebulice izsušijo, s čimer preprečimo gnitje in propadanje čebulic. V tem času se med spodaj ležečo staro in novo čebulico, ki zraste nad njo izoblikuje plutasta plast. Staro čebulico lahko tako brez skrbi odlomimo in zavržemo, novo čebulica pa do pomladi vskladiščimo na hladnem in temnem mestu.
Ob strani materinske čebulice pogosto poženejo nove zarodne čebulice. V kolikor jih boste vsako leto posadili in prezimili, bodo v dveh do treh letih zacvetele.

Gladiole kot rezano cvetje

Za rezanje vedno uporabite oster nož ali škarje. Pripravite si tudi posodo z mlačno vodo, v katero boste postavili odrezane poganjke. Poganjke odrežite zgodaj zjutraj, ko ima rastlina največ vode, saj bodo tako bolje prenesli šok kot pa če se boste nabiranja lotili opoldne. Vedno izberite poganjke z enim do tremi odprtimi cvetovi, saj se bodo preostali postopoma odprli v vazi. Posodo z nabranimi poganjki prenesite za nekaj ur v hladen in temen prostor, da se cvetovi “utrdijo”, kasneje pa jih lahko razporedite svoje aranžmaje.
V kolikor želite čebulice prezimiti in ponovno uporabiti naslednjo sezono, morate paziti, da po odstranitvi poganjka na rastlini ostanejo vsaj štiri listi, ki bodo skrbeli za prehrano čebulice.

Bolezni in škodljivci

Gladiole so občutljive na napade tripsov in listnih uši. Njihovi listi pa lahko zamikajo tudi kakšnega polža. Med boleznimi sta najpogostejši siva plesen in gladiolina gniloba korenike.

Stepske lilije – prave pokončne rakete

čebulnice, Letni čas, poletje, Rastlinegomoljnice, stepske lilijeMatevž

Stepske lilije so prekrasne trajnice, ki pripadajo rodu Eremurus. Slednji združuje nekoliko več kot 40 vrst, ki naseljujejo suhe gorate predele osrednje in zahodne Azije. Na vrtovih pa najdete nekaj manj kot 10 vrst stepskih lilij, ki jih lahko občudujete kot solitar ali še bolje med drugimi trajnicami, nad katere dvigujejo svoja dolga pokončna socvetja. Cvetovi so navadno obarvani v rumenkastih odtenkih (npr. E. stenphyllus = E. bungei), vendar najdemo tudi predstavnike z belimi cvetovi (npr. E. robustus in E. himalaicus) ali cvetovi v bakreno-rožnati barvi (npr. E. ‘Cleopatra’ in E. ‘Rexona’). Podobno razgibana je tudi velikost rastlin, saj boste lahko izbirali med nižjimi okrog metra visokimi rastlinami ali pa do dva metra visokimi giganti, kolikor zrasteta zgoraj omenjeni belo cvetoči vrsti.

Stepske lilije potrebujejo sonce

Na vrtu jim namenite sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Ob sajenju izkopljite veliko sadilno jamo, saj imajo stepske lilije zelo zanimive zvezdasto razporejene gomolje, ki spominjajo na morske zvezde ali hobotnice in se razraščajo horizontalno. Korenine kakšne izmed višje rastočih vrst tako hitro dosežejo tudi 50 cm premera. Za sajenje izkopljite 15 cm globoko jamo, v katero vodoravno razporedite njihove gomolje. Pri tem naj bo koreninska krona tik pod površino tal.

Botanične vrste in sorte

Sorta Eremurus ‘Helena’ zacveti z belimi cvetovi na do 1.2 m visokih socvetjih.
Vrsta Eremurus himalaicus požene 2–2.5 m poganjke polne belih cvetov.
Sorta Eremurus x isabellinus ‘Cleopatra’ bo zacvetel z bakreno-rožnatimi cvetovi, ki se bodo odprli na 1.5–1.8 m visokem poganjku.
Sorta Eremurus ‘Joanna’ požene temno zelene listi in bele cvetove. Poganjek doseže 2–2.4 m višine.
Vrste Eremurus robustus zacveti z nežno rožnatimi cvetovi, ki se odprejo na celo do 3 m visokem poganjku.
Vrsta Eremurus stenophyllus je nekoliko nižja. Njeni živahno rumeni cvetovi se bodo oprli na 1-1,5 m visokih poganjkih.
Še nižja pa je sorta ‘Pinokkio’, ki bo dosegla le dober meter višine.
Pestro izbiro stepskih lilij najdete tudi v naši spletni trgovini “Svet čebulic”.

Prezimovanje čebulnic

čebulnice, Delo na vrtu, jesenčebulnice, jesenska opravila, prezimitevMatevž

Številne poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice niso prezimno trdne, zaradi česar jih moramo še pred zimo izkopati in vskladiščiti na “toplem”. Prezimovanje čebulnic ni kompliciran postopek, potrebno pa je poskrbeti, da jim zagotovimo ustrezne pogoje in preprečimo morebitno gnitje oz. plesnobo.

Gomoljaste begonije

Takoj zatem, ko je lažji mraz uničil poganjke (vendar preden močan mraz uniči tudi korenine), moramo begonije izkopati. Poganjke odrežemo in gomolje izkopljemo z nekaj zemlje. Nekaj tednov jih sušimo, nato pa jih vskladiščimo pri 4-10°C (najbolje v žagovini ali kartončkih za jajca). Če želimo, da bodo poleti spet cvetele jih moramo pozimi, ko se pojavijo novi brsti prenesti v substrat in jih postaviti na mesto brez direktnega sonca pri 20°C. Substrat naj bo vlažen, vendar ne moker. Po zadnji slani jih lahko prenesemo na vrt.

Dalije

Pri dalijah podobno kot pri begonijah počakamo, da mraz uniči poganjke, nato pa izkopljemo gomolje. Izkopljemo jih z nekoliko okoliške zemlje in jih nekaj tednov pustimo na suhem mestu, da se posušijo. Iz posušenih gomoljev odstranimo vso zemljo, nato pa jih prenesemo na hladno mesto (4-7°C), kjer jih prezimimo.

Gladiole

Gladiole izkopljemo nekje sredi oktobra. Izkopljemo jih z nekaj okoliške zemlje in pustimo, da se posušijo. Iz posušenih gomoljev odstranimo vso zemljo, nato pa jih vskladiščimo pri 4-10°C. Enako lahko prezimimo tudi frezije in krokozmije.

Kane

Ko prvi mraz uniči poganjke previdno izkopljemo rizome, z njih odstranimo vso zemljo in jih postavimo na suho mesto, da se osušijo. Rizome lahko skladiščimo v papirnih vrečka ali kartonih pri 4-10°C. Spomladi jih lahko vrnemo na vrt, ko se temperature dvignejo nad 20°C.