Arhiv kategorij: jesen

Vetrnice za pomlad in jesen

jesen, Letni čas, pomlad, zelnate trajniceanemone, gozdna greda, vetrniceMatevž

Zgodnji domači cvetovi

Vetrnice (rod Anemone) so odlične trajnice za vsak vrt. Številni predstavniki vetrnic so že dolgo časa vključeni v repertoar rastlin, ki jih pogosto najdemo na okrasnem vrtu. Z načrtno vzgojo se je število vetrnic na okrasnih vrtovih dodatno povečalo. Kljub veliki pestrosti sort pa lahko glede na obdobje cvetenja še vedno oblikujemo tri skupine, ki si sledijo preko celotne sezone.

Zgodaj spomladi naše gozdove prepravijo beli cvetovi trilistne vetrnice (A. nemorosa), ki ustvarja prekrasne preproge pod še neolistanimi grmovnicami in drevesi. Nekoliko za njo bo zacvetela sorodna podlesna vetrnica (A. trifolia), kar lahko s pridom uporabite na gozdni gredi in tako podaljšate cvetenje teh zgodnjih pomladnih vetrnic. Za živahnejše rumene cvetove lahko izberete zlatično vetrnico (A. ranunculoides). Iz le-te so vzgojili tudi različne prekrasne sorte kot je npr. ‘Frank Waley’, ki zraste v nekoliko bolj robustno rastlino ali ‘Laciniata’, ki požene zelo fino deljene liste. Za čudovite polne cvetove pa izberite sorto ‘Pleniflora’. Polne cvetove lahko najdete tudi pri že omenjeni podlesni vetrnici oz. njeni sorti ‘Vestal’, ki je resnično enkraten dodatek za okrasno gozdno gredo. Podlesno vetrnico lahko najdete tudi v prekasnih modrih (sorta ‘Royal Blue’) in vijoličastih odtenkih (sorta ‘Robinsoniana’). Modrikaste odtenke boste lahko občudovali še pri eni zgodaj cvetoči vetrnici – grški vetrnici (A. blanda), ki pa jo podobno kot ostale lahko izberemo tudi v belih in rožnatih tonih.

Neverjetna pestrost ene same vrste

Pozno pomladi oz. zgodaj poleti začnejo svoje barvite cvetove odpirati predstavniki vrste A. coronaria. Vrtnarji so vzgojili izredno široko paleto sort teh vetrnic. Podobno kot pri grških vetrnici lahko uživate v prekrasnih modrih odtenkih, v katerih bosta zacveteli sorti kot sta ‘Mr. Fokker’ in ‘Lord Lieutenant’. Za bolj živahne rdeče odtenke pa posadite sorti ‘Governor’ in ‘Hollandia’. Nasprotno bo sorta ‘Mt. Everest’ pognala nežne popolnoma bele cvetove. Pri tem lahko v vsaki barvi izbirate med enojnimi in polnimi cvetovi. Odlična lastnost teh vetrnic pa je, da so primerne tudi za rezano cvetje za čudovite aranžmaje in celo za siljenje za zimske cvetove.

Pozni cvetovi daljnega vzhoda

Pozno poleti svoje cveto odprejo še japonske vetrnice. Čeprav so jeseni cvetoče vetrnice znane pod imenom japonske vetrnice, tri najpogostejše vrste (A. hupehensis, A. vitifoliumin A. tomentosa) pravzaprav izvirajo iz Kitajske. Napačno poimenovanje izvira iz prvega zapisa ene izmed vetrnic, ki so jo leta 1695 zabeležili v okolici Nagasakija. Ko so prve rastline leta 1844 prispele na Zahod so bile tako že znane pod imenom A. japonica.

Že kar klasična izbira jeseni cvetočih vetrnic je sorta A. ‘Honorine Jobert’, ki požene prekrasne bele enojne cvetovi na okrog metra visokih poganjkih. Podobne, vendar rožnato obarvane cvetove bo pognala sorta ‘Hadspen Abundance’. Poleg sort z enojnimi cvetovi pa lahko v vrtnarijah najdemo tudi številne predstavnike s prekrasnimi polnimi cvetovi kot je npr. sorta ‘Bressingham Glow’.

Kako gojimo vetrnice

Večina vetrnic zraste iz plazečih rizomov, medtem ko vrsti A. coronariain A. blandanavadno sadimo v obliki suhih gomoljev. Gomolji vetrnic imajo voskasto prevleko in so na videz podobni posušenim slivam. Pred sajenjem jih preko noči namočite. Za najboljše rezultate jih posadite na gredo takoj, ko bodo tla dovolj mehka, da boste lahko izkopali sadilno luknjo. Gomolje posadite 3-5 cm globoko, pri čemer je vseeno, kako jih obrnete, saj se bodo rastline same ustrezno orientirale ter pognale poganjke in korenine v pravo smer. Ostale vetrnice navadno kupujemo posajene v lonce, tako da jih je potrebno samo presaditi na novo rastišče na gredi.

Poleti cvetoče vetrnice (A. coronaria) potrebujejo sončno rastišče, medtem ko se bodo spomladi in jeseni cvetoče vrste odlično počutile v svetli senci.

Vrtna opravila v mesecu decembru

Delo na vrtu, jesen, obrezovanje dreves in grmovnic, vrtna opravila, zimačešmin, delo na vrtu, metuljnik panešplja, obrezovanjeMatevž

Naj vas mrzlo vreme ne prežene z vrta, saj je še vedno nekaj rastlin, ki jih je potrebno obrezati.

Splošna vrtna opravila

redno preglejujte zaščito rastlin
nadzorujte delovanje grelcev v rastlinjakih
pazite, da ribniki ne zamrznejo
redno pobirajte in odstranjujte odpadlo listje.
naredite lesne potaknjence
v javnih vrtovih podite pozorni na rastline z obarvanimi stebli: vrbe, dreni in robide. Razmislite ali bi lahko prispevale k poživitvi tudi vašega vrta.
privežite vzpenjalke na podpore, da preprečite poškodbe zaradi vetra.

Trajnice in čebulnice

Uredite grede in pospravite odmrle dele rastlin na kompost.
Poskrbite, da rastline na skalnjaku niso pokrite z odejo iz listja, saj lahko pride pod listjem do gnitja.
Če morate opravila na vrtu opravljati na zelo mokrih tleh, si na gredo nastavite deske za hojo, s čimer boste preprečili prekometno teptanje tal.
Večje posode, ki bi lahko popokale oblečite v folijo z zračnimi mehurčki ali flis.
Naredite si koreninske potaknjence maka (Papaver) in plamenk (Phlox).
Opazujte rastline za znaki sive plesni in odstranite okužne dele, da se bolezen ne razširi še na druge rastline.

Grmovnice in drevesa

Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj mesta.
Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesta na vrtu.
Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot so npr. slive, češnje, itd.
Redno preverjajte podpore na novo posajenih dreves in jih po potrebi ponovno utrdite.

Češmin (Berberis)

Češmine B. thunbergii in Berberis x ottawensis obrezujemo v času mirovanja (nekje do februarja). Odstranite vsako peto steblo, pri čemer začnite z najstarejšimi. V kolikor bi bili pripravljeni za lepše listje žrtvovati tudi nekaj cvetov, lahko odstranite celo vsako tretje steblo. Več o češminih.

Metuljnik (Buddleja)

Metuljniki vrste B. globosa zacvetijo na lasnkem lesu in jih navadno obrezujemo takoj po cvetenju. Sedaj pa je primeren čas, da pomladite zanemarjene rastline. Odstranite vsako tretje steblo. Pri tem boste izgubili samo tretjino cvetov, v treh letih pa boste imeli povsem pomlajeno rastlino.

Panešplja (Cotoneaster)

Sedaj lahko pri vrstah C. horizontalis, C. dammeri in C. microphyllus odstranite poganjke,
ki kazijo njihov izgled. Sedaj lahko tudi razredčite rastline.

Iva (Salix caprea)

Počasi rastočo sorto ‘Kilmarnock’ potrebujejo le malo obrezovanja v prvih par letih. Kasneje pa je potrebno krošnje razredčiti. Odstranite vsako tretjo vejo. Predolge veje, ki segajo do tal skrajšajte na polovico.

Bezeg (Sambucus)

Kultivarje bezga, ki jih gojimo zaradi prekrasnega listja kot npr. ‘Black Lace’ in ‘Sutherland Gold’ je potrebno vsako leto obrezati, da vzpodbudimo bujno mlado rast. Vse poganjke skrajšajte na višino 15-45 cm ali če želite višje rastline na 1-2 m. Vsako leto nato rastlino porežite na to izbrano višino.

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v novembru

jesen, vrtna opravilačebulnice, obrezovanje grmovnic, trajniceMatevž

Poletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice in drevnine, ki jih še niste uspeli obrezati v začetku jeseni.

Splošna vrtna opravila

redno odstranjujte odpadlo listje
posadite spomladi cvetoče čebulnice, če tega še niste storili v oktobru
obrežite vrtnice, da preprečite poškodbe zaradi vetra in snega
posadite rastline za zimski okras
Travne bilke bodo rastle vse dokler je temperatura nad 5°C, zaradi česar jo morate še vedno redno kositi. Dvignite višino košnje na 4 cm, da ne boste izpostavljali občutljivih delov travnih bilk mrazu.

Trajnice in čebulnice

Redno odstranjujte odmrle dele trajnic in jih kompostirajte.
Odstranite lahko tudi poganjke okrasnih trav. Pustite le tiste, ki še vedno izgledajo privlačno, saj dajejo vrtu strukturo.
Počakajte, da prvi mraz pomrzne poganjke kan (Canna) in dalij (Dahlia), preden izkopljete gomolje
V kolikor želite za božič cvetočo vitezovo zvezdo (Hippeastrum) je sedaj skrajni čas, da ga posadite v lonček.
Sedaj lahko namnožite mak (Papaver) in plamenke (Phlox) s koreninskimi potaknjenci.
Posadite nove sorte tulipanov ali nadomestite čebulice sort, ki cvetijo vedno slabše, s svežimi čebulicami.

Grmovnice in drevesa

Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj.
Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesto na vrtu.
Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot so npr. slive, češnje, itd.

Javor (Acer)

Javorji ob obrezovanju lahko močno krvavijo, zaradi česar jih je najbolje obrezovati v času mirovanja (med novembrom in februarjem). Vrste A. davidii, A. negundo, A. saccharinum, A. campestre, A. griseum in A. platanoides oblikujemo v obliko z izrazito centralno osjo. Odstranimo vse veje, ki kvarijo obliko in uravnovešenost krošnje. Nasprotno pa pahljačastem javorju (A. palmatum) samo odstranimo poškodovana in šibka stebla. Več o japonskih javorjih.

Divji kostanj (Aesculus)

Divji kostanj oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavih oblikah postopoma dvigujemo krošnjo na 2 m višine,
da naredimo proctor za povešave poganjke.

Jelša (Alnus)

Večina jelš tvori več stebelna drevesa. V kolikor želimo oblikovati drevo z izrazito centralno osjo, jeseni izberemo primeren poganjek, na katerem z rastjo sproti odstranjujemo spodnje veje do višine cca. 2 m. Pri odraslih drevesih moramo samo odstraniti odmrle ali poškodovane veje.

Kostanj (Castanea)

Pravi kostanj oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov.

Cigarovec (Catalpa)

Cigarovec oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Ob rasti drevesu dvigujemo krošnjo do 2 m višine, da lepo zaključimo krošnjo.

Judeževo drevo (Cercidiphyllum)

Judeževo drevo potrebuje le malo obrezovanja. Odstranimo le poškodovane ali odmrle poganjke. Močnega obrezovanja se izogibamo.

Glog (Craetegus)

Glog obrežemo, ko so ptice pojedle vse plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Večinoma je obrezovanje gloga omejeno na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih vej. Drevo lahko oblikujemo v mnogodebelno obliko ali obliko z izrazito centralno linijo.

Bukev (Fagus)

Bukev oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Ob rasti drevesu dvigujemo krošnjo do 2 m višine, da lepo zaključimo krošnjo. Pri rdeči bukvi lahko včasih pride do oblikovanja zelenih poganjkov. Takšne poganjke v celoti odstranite.

Jesen (Fraxinus)

Večina jesenov bo sama po sebi oblikovala uravnovešeno krošnjo. Večina obrezovanja je tako omejena na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavi obliki ‘Pendula’ odstranite prekrižane in preveč na gosto zrasle veje.

Ambrovec (Liquidambar)

Čeprav je redno obrezovanje nepotrebno, se splača preveriti ali je mlado drevo oblikovalo en sam centralni poganjek. V kolikor imate dva ali več tekmujočih poganjkov, odstranite šibkejše. Pri večjih drevesih odstranite spodnje veje, da preprečite, da bi se naravno povešavi poganjki dotikali tal.

Murva (Morus)

Murve lahko ob obrezovanju močno krvavijo, zaradi česar jih obrezujemo v času mirovanja (med novembrom in januarjem). Bela murva navadno sama oblikuje privlačno in uravnoteženo krošjo ter potrebuje samo redno odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov.

Ribniki

Redno odstranjujte odpadlo listje iz ribnika.
Redno odstranjujte tudi odmrle dele vodnih rastlin.

Obrezovanje grmovnic v septembru

Delo na vrtu, grmovnice, jesen, obrezovanje dreves in grmovnicabelija, breza, gaber, jasmin, kovačnik, obrezovanje, pasijonkaMatevž

Poletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v avgustu.

Abelija (Abelia)

Mlade rastline ne potrebujejo drugega kot odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Ob močni pozebi preko zime, pozno spomladi porežite poganjke skoraj do tal.

Kovačnik (Lonicera)

Še vedno lahko obrezujete grmaste kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’. Listopadne ovijalke obrežemo sedaj, medtem ko zimzeleno vrsto (L. japonica) obrezujemo zgodaj spomladi.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Jasmin (Jasminum officinale)

Rastlino obrezujemo po cvetenju. Dobro prenesejo močno obrezovanje, zaradi česar jih lahko pomladimo z močnim skrajšanjem poganjkov (50 cm nad tlemi).

Pasijonka (Passiflora)

Za najbolj bogato cvetenje pasijonko takoj po sajenju porežite na 30 cm višine. S tem boste vzpodbudili razvoj stranskih poganjkov že nizko na rastlini. Stare rastline je najbolje nadomestiti z novimi. Ne pozabite tudi preveriti, kako je potrebno prezimiti pasijonko.

Obrezovanje dreves in grmovnic v oktobru

Delo na vrtu, jesen, obrezovanje dreves in grmovnicbreza, gaber, malus, salix, vinikaMatevž

Breza (Betula)

Gaber (Carpinus)

Gledičija (Gleditsia)

Gledičije navadno oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Rastlina potrebuje le malo nege. Spodnje veje odstranimo nekje do 2m višine, da naredimo proctor za povešave veje.

Oreh (Juglans)

Ce še niste obrezali orehov, je sedaj še zadnji čas, da to storite. Ce pride pozimi do zloma glavnega poganjka ga odstranite, pri čemer zarežite v zdrav les ter ga nadomestite
z novim poganjkom. Odsraslih dreves ne obrezujte, saj so orehi dokaj občutljivi na obrezovanje.

Negnoj (Laburnum)

Negnoj je najbolje obrezati nekje med koncem poletja in božičem, ko drevesa ne krvavijo. Rastline ne prenese močnega obrezovanja, zaradi česar je pomembno, da jo oblikujete že v mladosti. Mladim rastlina odstranite najnižje veje, da dvignete krošnjo. Več o negnoju.

Tulipanovec (Liriodendron)

Tulipanovec lahko obrezujete od oktobra do februarja, ko je rastline dormantna. Navadno je potrebno le odstraniti veje, ki se križajo med seboj in kazijo izgled krošnje. Ob rasti rastline postopoma odstranjujemo spodnje veje do višine 2 m, da oblikujemo krošnjo.

Okrasna jablana (Malus)

Še eno drevo, ki ga obrezujemo v času dormance, je okrasna jablana. Različne vrste okrasnih jablan tvorijo različno oblikovane krošnje. Vrsta Malus floribunda je grmičasta rastlina z mnogimo stebli, medtem ko druge vrste oblikujejo krošnje na enem samem deblu. Grmičaste okrasne jablane oblikujte v eno-debelno drevo z odstranitvijo odvečnih stebel. Ob obrezovanju lahko pri vseh vrstah okrasni jablan pride do poganjanja “divjakov”, ki jih morate v celoti odstraniti takoj, ko se pojavijo. Odraslih dreves ne obrezujemo, saj lahko pride do razvoja glivnih bolezni.

Vrba (Salix)

Vrbe oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavih oblikah postopoma dvigujemo krošnjo na 2 m višine,
da naredimo proctor za povešave poganjke.

Vinika (Partenocissus)

Pri mladih rastlinah privežemo mlade poganjke na podlago. Odrasle rastline obrezujemo med oktobrom in božičem. Stare in zanemarjene rastline lahko močno porežemo do močnih brstov nekje 1m od tal.

Prezimovanje čebulnic

čebulnice, Delo na vrtu, jesenčebulnice, jesenska opravila, prezimitevMatevž

Številne poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice niso prezimno trdne, zaradi česar jih moramo še pred zimo izkopati in vskladiščiti na “toplem”. Prezimovanje čebulnic ni kompliciran postopek, potrebno pa je poskrbeti, da jim zagotovimo ustrezne pogoje in preprečimo morebitno gnitje oz. plesnobo.

Gomoljaste begonije

Takoj zatem, ko je lažji mraz uničil poganjke (vendar preden močan mraz uniči tudi korenine), moramo begonije izkopati. Poganjke odrežemo in gomolje izkopljemo z nekaj zemlje. Nekaj tednov jih sušimo, nato pa jih vskladiščimo pri 4-10°C (najbolje v žagovini ali kartončkih za jajca). Če želimo, da bodo poleti spet cvetele jih moramo pozimi, ko se pojavijo novi brsti prenesti v substrat in jih postaviti na mesto brez direktnega sonca pri 20°C. Substrat naj bo vlažen, vendar ne moker. Po zadnji slani jih lahko prenesemo na vrt.

Dalije

Pri dalijah podobno kot pri begonijah počakamo, da mraz uniči poganjke, nato pa izkopljemo gomolje. Izkopljemo jih z nekoliko okoliške zemlje in jih nekaj tednov pustimo na suhem mestu, da se posušijo. Iz posušenih gomoljev odstranimo vso zemljo, nato pa jih prenesemo na hladno mesto (4-7°C), kjer jih prezimimo.

Gladiole

Gladiole izkopljemo nekje sredi oktobra. Izkopljemo jih z nekaj okoliške zemlje in pustimo, da se posušijo. Iz posušenih gomoljev odstranimo vso zemljo, nato pa jih vskladiščimo pri 4-10°C. Enako lahko prezimimo tudi frezije in krokozmije.

Kane

Ko prvi mraz uniči poganjke previdno izkopljemo rizome, z njih odstranimo vso zemljo in jih postavimo na suho mesto, da se osušijo. Rizome lahko skladiščimo v papirnih vrečka ali kartonih pri 4-10°C. Spomladi jih lahko vrnemo na vrt, ko se temperature dvignejo nad 20°C.

Astre – zvezde jesenskih gred

jesen, Letni čas, Rastline, zelnate trajniceastre, jesen, zvezdiceMatevž

Vsako leto astre zacvetijo na pozno jesenskem vrtu in napovejo hladnejše dneve in konec vrtnarske sezone. Čeprav je okrasni vrt jeseni navadno že mimo svojega vrhunca pa mu živahni cvetovi aster vlijejo novega življenja. Med astrami, ki jih prištevamo med Nebinovke, najdemo predstavnike iz številnih kotičkov sveta. Če smo zelo striktni so bili sicer številni severnoameriški predstavniki prestavljeni v svoje rodove – npr. Aster novae-angliae je sedaj Sympyotrichum novae-angliae, vendar bo potrebnih še kar nekaj let, da se bodo imena prijela tudi v vrtnarijah in med ljubitelji teh prekrasnih rastlin tako, da jih za enkrat lahko še vedno smatramo za astre.
Za ljubitelje večjih in izstopajočih rastlin so odlična izbira predstavniki že omenjene vrste A. novae-angliae, ki požene tudi do ramen visoka stebla polna bleščečih cvetov. Tako lahko sorta ‘Purple Cloud’ doseže kar 1,8 m višine in potrebuje tudi ustrezno podporo. Evropske in azijske astre so nekoliko drugačne in zrastejo v bolj uravnotežene grmičke posute z živahnimi cvetovi. Med njimi je verjetno najbolj znan križanec A. x frikartii ‘Moench’, ki ga je v Švici s križanjem evropske vrste A. amellus in himalajske astre A. thomsonii vzgojil Karl Frikart. Poleg omenjenega je vzgojil še dve drugi sorti, vse pa je poimenoval po treh znanih švicarskih vrhovih – Moench, Eiger in Jungfrau. Čeprav sta tudi obe drugi sorti odlični astri pa je ‘Moench’ pravilna izbira, če imate na vrtu prostora za eno samo astro.

Kako poskrbimo za astre

Za najboljše uspevanje potrebuje sončno ali delno senčno rastišče in dobro odcedna tla.
Astre posadimo z 45 cm razmiki. Vsaki 2-3 leti je potrebno odrasle rastline razdeliti. To je najbolje storiti spomladi ali jeseni po zaključenem cvetenju. Poleti rastline pinciramo, da dosežemo gostejšo in bolj košato rast. Pincirati jih moramo še pred sredino julija, saj lahko v nasprotnem primeru dosežemo celo nasprotni učinek in zmanjšamo število cvetov.

Kombiniranje aster

Astre je zelo enostavno kombinirati z drugimi pozno cvetočimi trajnicami. Odlične pa so v kombinacijah z okrasnih travami kot sta npr. vrsti Calamagrostis in Molinia.

Namnožite si svoje najljubše sorte

Astre lahko enostavno razmnožujejo z deljenjem obstoječih rastlin. Enako kot pri vseh pozno cvetočih trajnicah, moramo tudi pri astrah počakati na pomlad, preden se lahko lotimo delitve rastlin. Pri astrah, ki zrastejo v goste skupke rastlin kot je npr. ‘Little Carlow’, je najbolje izkopati celotno rastlino. Korenine previdno speremo, da odstranimo odvečno zemljo. Grmiček nato z rokami oz. pri močneje zraslih rastlinah z ostrim nožem, razdelimo na manjše skupke. Starejši oleseneli osrednji del rastline zavržemo. Na novo razdeljene rastline posadite z nekaj vmesenega prostora (vsaj 20 cm narazen). Ne pozabite v sadilno jamo dodati tudi nekaj kvalitetnega komposta. Pred sajenjem preverite še, da korenine niso predolge. Predolge korenine se bodo v sadilni jami zavihale nazaj navzgor, zato jih raje po potrebi nekoliko prikrajšajte.
Drug način za razmnoževanje aster je s pomočjo stebelnih potaknjencev. Čeprav ob stebelnih potaknjencih navadno pomislimo na grmičevje, lahko z enakim načinom namnožimo tudi marsikatero zelnato trajnico. Nežno iz glavnega poganjka ostranite približno 10 cm dolg stranski poganjek. Z ostrim nožem prirežite konico poganjka in ga po potrebi skrajšajte. Odstranite tudi nekaj nižje ležečih listov, ki bodo v loncu pod nivojem substrata in lahko zgnijejo. Poganjke potaknite v dobro odceden substrat.

Poznate že vso pestrost vrtnic?

grmovnice, jesen, Letni čas, poletje, RastlinevrtniceMatevž

Vrtnice spadajo med najstarejše gojene rastline, kljub temu pa so še vedno zelo priljubljene na okrasnih vrtovih. Večina modernih vrtnic izvira iz osmih evropskih in azijskih vrst, ki izvor za vso sodobno pestrost vrtnic. Sedanje vrtnice lahko glede na način rasti razdelimo na tri skupine: gredne, vzpenjavke in grmaste vrtnice, med katerimi lahko najdemo vrtnico za skoraj vsako rastišče.

Gredne vrtnice

Gredne vrtnice so samostoječe vrtnice z cvetovi na vrhu rastline. Njihova višina je zelo raznolika (med nekaj cm in 1,5 m). Razdelimo jih glede na lastnosti rasti in cvetenja.

Hibridne čajevke

Hibridne čajevke spadajo med najbolj priljubljene vrste vrtnic, zaradi česar lahko v tej skupini resničnost začutimo pestrost vrtnic. Pri večini čajevk najdemo dolge ravne poganjke z velikimi dišečimi cvetov, ki so lepo izoblikovani in simetrični. Zrastejo od ¾ do 1,8 m in tvorijo cvetove skozi celo rastno sezono. Cvetovi se navadno pojavljajo posamezno na dolgih, močnih steblih, zaradi česar so uporabne tudi za rezano cvetje. Cvetovi so skoraj vedno dvojni in so obarvani v številnih niansah z izjemo modre.

Mnogocvetne vrtnice

Mnogocvetne vrtnice kot pove že ime samo cvetijo bogato v sestavljenih češuljah. Cvetovi so enojni do dvojni. Mnogocvetne vrtnice so še posebej uporabne, kjer želimo veliko maso barve. Velikost teh vrtnic navadno ne preseže 1,2 m. Tudi mnogocvetne vrtnice so primerne za rezano cvetje.

Poliante

Poliante (Polyantha) imajo manjše cvetove, ki se tvorijo v velikih sestavljenih češuljah. So pretežno nizke in jih uporabljamo za masovne zasaditve in obrobe.
Pritlikave vrtnice zrastejo večinoma med 30 in 45 cm. Lastnosti njihovih cvetov so podobne velikocvetnim grednim vrtnicam kot so čajevke in mnogocvetne vrtnice. Pritlikave vrtnice so uporabne v skalnjakih, obrobah, mejah in loncih. Večinoma niso cepljene.

Drevesaste vrtnice

Drevesaste vrtnice so izoblikovane z cepljenjem gredne vrtnice na dolgo pokončno steblo, kar da videz majhnega drevesca. Uporabljamo jih v formalnem vrtu, v loncih in kot arhitekturne rastline. Žalujoče oblike dobimo s cepljenjem vzpenjavih vrtnic na pokončno steblo.

Vzpenjave vrtnice

Vzpenjave vrtnice so izjemno močne rastline z dolgimi poganjki, ki potrebujejo podporo. Lahko jih vežemo na pergolo ali ograjo. Poganjki so lahko dolgi med 1,5 in 6 m, odvisno od vrste vrtnice in nege poganjkov. Nekatere vzpenjave vrtnice so cepljenje, medtem ko druge rastejo na lastnih koreninah. Tudi vzpenjave vrtnice lahko razdelimo glede na cvetove in rast poganjkov.

Rambler vrtnice

Vrtnice »Rambler« so zelo hitro rastoče vrtnice, ki lahko v eni sami sezoni poženejo poganjke dolge 6 m. Cvetovi so majhni (pod 5 cm) združeni v bujne šope. Cvetijo le enkrat na leto na eno leto starem lesu.
Zmerom cvetoče vrtnice vzpenjavke bogato zacvetijo spomladi in pocvitajo skozi preostanek rastne sezone. Jeseni lahko ob ugodnem vremenu še enkrat močno zacvetijo.

Velikocvetne vzpenjave vrtnice

Veliko cvetne vzpenjave vrtnice rastejo sorazmerno počasi v primerjavi z vrtnicami »rambler«. Ponavadi jih vežemo na oporo. Potrebujejo tudi močno vsakoletno obrezovanje. Večinoma cvetjo dvakrat letno: zgodaj poleti in zgodaj jeseni.

Grmaste vrtnice

Grmaste vrtnice so skupina različnih divjih vrst, križancev in kultivarjev, z močno rastjo, ki potrebuje le malo nege. Vrste in stare vrtnice cvetijo navadno le enkrat na sezono, medtem ko moderne grmaste vrtnice pa cvetijo čez celo poletje.

Več o negi vrtnic.

Kako prezimimo trajnice

Delo na vrtu, jesen, zimaeksotične rastline, lonci, prezimitev, zaščita trajnicMatevž

Ob zaključku sezone je vrt počasi potrebno pripraviti na zimo. Slednje vključuje tudi zaščito nekaterih rastlin pred zimskim mrazom. Ključno pri njihovi zaščiti je, da se zavedamo, da mraz ni edini problem. Večinoma gre za kombinacijo nizkih temperatur in vlage, ki negativno vpliva na rastline ter vodi v njihov propad. Zelo vlažne jesenske razmere pred globoko zimo močno povečajo vlažnost tal, ki traja daljše obdobje (pravzaprav vse dokler zemlja povsem ne zmrzne). Slednje lahko vodi do propada korenin in posledično cele rastline. Temu sledijo še nizke temperature, ki vodo spremenijo v led in lahko pri neprilagojenih rastlinah povzročijo poškodbe tkiv. Kljub temu pa lahko z nekaj preprostimi tehnikami in posegi poskrbimo, da naše rastline uspešno prebrodijo zimsko obdobje.

Zaščitite trajnice pred mrazom

Večinoma lahko prezimimo trajnice kar na prostem, saj je večina rastlin, ki jih gojimo na vrtu prezimno trdnih.

Z zaščito rastlin začnite že pri koreninah. Okrog rastline nasujte 5-10 cm debel sloj organske zastirke, ki bo služila kot izolacija in preprečila, da bi mraz prodrl do korenin. Nanos zastirke bo še posebej koristil na mraz občutljivejšim rastlinam, ki prezimijo v obliki gomoljev in korenik.
Rastlinam, ki se pred mrazom ne umaknejo pod zemljo pa je potrebno zaščiti tudi nadzemne dele. Za zaščito lahko namestite suho slamo, ki jo z vrtno kopreno zvijete okrog poganjkov. S slamo lahko zaščitite samo prizemne brste oz. krono rastline ali pa vanjo zavijete celotno rastlino, s čimer boste poskrbeli, da bodo preživeli tudi poganjki in brsti višje na steblih.
Podobno kot slamo lahko uporabite tudi hortikulturno kopreno ali stare mrežaste zavese. Z debelim slojem koprene boste okrog rastline ujeli sloj zraka, ki bo deloval kot izolator. Že tanek sloj koprene lahko za nekaj stopinj zviša temperaturo, ki so ji izpostavljeni poganjki. Za razliko od slame pa je uporaba izključno koprene le prehodna rešitev. Z njo lahko pri občutljivejših rastlina zaščitite poganjkov pred prvimi slanami, ne bo pa dovolj, da bi povsem zaščitili rastlino preko zime.

Prezimite občutljive trajnice na toplem

Vroča poletja in posamične milejše zime nas hitro premamijo, da posadimo kakšnega bolj eksotičnega predstavnika okrasnic. Pri tem pa je podnebje precej muhasto in hitro se zgodi, da mili zimi v naslednji sezoni sledi precej hladnejša, ki na hitro opravi z bolj občutljivimi rastlinami. Precej bolje kot, da igrate na srečo in jih poskušate prezimiti na prostem je, če rastline enostavno premaknete na toplo. Rastline, ki še prenesejo nekaj mraza je najbolje gojiti v loncih, ki jih konec jeseni postavite ob južno ali zahodno steno. Slednja bo ob hladnem vremenu oddajala toploto, ki jo prejme od sonca in tako preprečila, da bi rastline pomrznile. Na takšen način lahko prezimite nekatere sredozemske rastline kot so različne začimbnice.
Pri bolj občutljivih rastlinah pa bo potrebno rastline prenesti v prostor brez zmrzali. Že s temperaturami okrog 0ºC bosta zadovoljna smokva (Ficus carica) in lovor (Laurus nobilis), ki jima lahko namenite tudi nekoliko temačnejši prostor, saj za prezimitev ne potrebujeta veliko svetlobe. Nekoliko višje temperature (5-10ºC) boste morali zagotoviti afriški liliji (Agapanthus), oleandru (Nerium oleander) in bugenvilejki (Bougenvillea). Afriška lilija bo zimo preživela pod zemljo in ne potrebuje svetlobe, medtem ko boste morali za oleander in bugenvilejko zagotoviti svetel prostor. Še višje temperature (nad 10ºC) pa bosta potrebovali angelska trobenta (Brugmansia) in lantana (Lantana camara).
Iz gred boste pozno jeseni morali prenesti tudi dalije, kane in gladiole. Počakajte, da bo poganjke uničila prva slana, nato pa izkopljite gomolje oz. čebulice. Postavite jih v suh prostor in pustite, da se substrat povsem posuši in ga boste z lahkoto odstranili iz korenin. Gomolje nato vskladiščite v hladen prostor s temperaturo med 5 in 10ºC. Na enak način lahko prezimite tudi gomoljaste begonije, frezije in montbrecije.

Redno preverite stanje

Rastline med zimskim obdobjem redno pregledujte, da boste opazili vse težave ali poškodbe in jih boste čim prej odpravili.
Rastline, ki so bile izpostavljene prenizkim temperaturam zlahka prepoznamo po mlahavem listju. Takšne rastline je potrebno čim prej prestaviti v ogrevan prostor, v katerem pa temperatura naj ne bo višja kot 15°C. Rastline previdno vzemite iz lonca in preverite stanje korenin. V kolikor jih je mraz preveč poškodoval so te najverjetneje zgnile in rastlini ne bo mogoče pomagati. V nasprotnem primeru tj. če so korenine še nepoškodovane pa rastlino previdno zalivajte in skrbite zanjo, dokler si ne bo povsem opomogla.
Dobro si je zapomniti tudi, da je sneg lahko velika obremenitev za poganjke, zaradi česar po prvem snegu preglejte prezimujoče rastline. Če se je na rastlinah nabralo preveč snega ga previdno stresite, pri čemer pazite, da ne boste poškodovali poganjkov.

Z nekaj preprostimi pripravami in malo sreče boste naslednjo pomlad pričakali z vsemi rastlinami, ki bodo potrebovale kvečjemu kakšen lepotni rez.

Prezimite svoje eksotične rastline

Delo na vrtu, jesen, zimaeksotične rastline, lonci, prezimitevMatevž

V vrtnarijah in vrtnih centrih je sedaj dokaj enostavno najti različne eksotične rastline s prekrasnimi listi in cvetovi, ki celo poletje krasijo naše terase in grede. Kaj pa jeseni? Rastline iz tropskih klimatov pri nas ne morejo prezimiti na prostem, zaradi česar jih moramo pred prvo zmrzalijo umakniti v rastlinjak ali hišo. Pri tem je dobro, da pustimo lončnice na vrtu čim dalj časa, saj je na prostem kroženje zraka in osvetljenost boljša kot v zaprtih prostorih. Večina toploljubnih vrst bo prenesla kratkotrajne izpostavitve temperaturam nekoliko nad 0°C, nekatere sredozemske rastline kot npr. oleander, smokva, lovor in oljka pa celo pod lediščem.

Kje prezimiti eksotične rastline

Rastlinam, ki jih boste prezimili v zaprtih prostorih moramo omogočimo čim primernejše pogoje za prezimitev. Ogrevani dnevni prostori so za prezimitev rastlin pretopli. Bolj primerni za prezimitev so različni strešni ali kletni prostori. Pri tem pa je pomembna tudi osvetljenost prostorov. Nekatere rastline lahko prezimite v temnih prostorih, medtem kot druge kot npr. oleander, bugenvileja, pasijonka in druge potrebujejo za prezimitev dovolj svetlobe.

Pravo mesto za vsako rastlino

V tabeli smo zbrali optimalne pogoje za prezimitev nekaj najpogostejših toploljubnih posodovk.

optimalna temperatura prostora med 0 in 5°C
Smokva (Ficus carica)	Potrebuje hladen prostor, da ne pride do prezgodnjega brstenja. Za prezimitev ne potrebuje svetlega prostora.
Lovor (Laurus nobilis)	Potrebuje nizke temperature in le malo svetlobe.

optimalna temperatura prostora med 5 in 10°C
Afriška lilija (Agapanthus)	Rastlina prezimi kot čebulica, zaradi česar med prezimljanjem ne potrebuje svetlobe.
Sena (Senna corymbosa)	Lahko prezimi v temnem prostoru.
Koralnik (Erythrina crista-galli)	Ne potrebuje svetlobe, potrebuje pa dovolj vlage. Substrat se ne sme izsušiti.
Granatno jabolko (Punica granatum)	Rastlino lahko prezimite v temnem prostoru.
Oleander (Nerium oleander)	Preveč toplote pospeši napade pršic in listnih uši. Za prezimitev potrebuje osvetljen prostor.
Bugenvilka (Bougenvillea sp.)	Zemlja se ne sme izsušiti. Enako kot oleander potrebuje osvetljen prostor.
Oljka (Olea europea)	Oljka potrebuje svetel prostor in vlažen substrat, da ne pride do odpadanja listov.
Pasijonka (Passiflora sp.)	Pogosto pride do sušenja poganjkov. Pasijonko prezimite v svetlem prostoru.
Grmasta marjeta (Argyranthemum sp.)	Potrebuje veliko svetlobe in stalno vlažen substrat.
Citrus (Citrus sp.)	Potrebujejo veliko svetlobe. Preveč vlažna zemlja lahko povzroči gnitje, zaradi česar moramo zalivati zmerno.
Dateljnova palma (Phoenix sp.)	Podobno kot njene sorodnice, potrebuje dateljnova palma veliko svetlobe tudi v zimskem času.

optimalna temperatura prostora med 10 in 15°C
Lantana (Lantana camara)	Zemlja se ne sme izsušiti. Lantano lahko prezimi v temnem prostoru.
Encijanov grm (Lycianthes rantonnetii)	Podobno kot lantano, encijanov grm lahko prezimite v temnem prostoru.
Angelska trobente (Brugmansia x hybrida)	Prezimi brez listja, zaradi česar med prezimitvijo ne potrebuje svetlobe.

Prva pomoč za pomrznjene rastline

Rastline, ki so bile izpostavljene prenizkim temperaturam lahko prepoznamo po mlahavem listju. Takšne rastline moramo takoj prestaviti v ogrevan prostor, v katerem pa temperatura naj ne bo višja od 15°C. Rastline previdno vzamemo iz lonca in preverimo stanje koreninske grude. V kolikor je mraz preveč poškodoval korenine so te najverjetneje zgnile in rastlini ne moremo več pomagati. Če pa so korenine še nepoškodovane, rastlino previdno zalivajte, dokler si ne bo opomogla.