Arhiv kategorij: zelnate trajnice

senčno rastišče - japonske vetrnice

Vetrnice za pomlad in jesen

Zgodnji domači cvetovi

Vetrnice (rod Anemone) so odlične trajnice za vsak vrt. Številni predstavniki vetrnic so že dolgo časa vključeni v repertoar rastlin, ki jih pogosto najdemo na okrasnem vrtu. Z načrtno vzgojo se je število vetrnic na okrasnih vrtovih dodatno povečalo. Kljub veliki pestrosti sort pa lahko glede na obdobje cvetenja še vedno oblikujemo tri skupine, ki si sledijo preko celotne sezone.

podlesne vetrnice

Zgodaj spomladi naše gozdove prepravijo beli cvetovi trilistne vetrnice (A. nemorosa), ki ustvarja prekrasne preproge pod še neolistanimi grmovnicami in drevesi. Nekoliko za njo bo zacvetela sorodna podlesna vetrnica (A. trifolia), kar lahko s pridom uporabite na gozdni gredi in tako podaljšate cvetenje teh zgodnjih pomladnih vetrnic. Za živahnejše rumene cvetove lahko izberete zlatično vetrnico (A. ranunculoides). Iz le-te so vzgojili tudi različne prekrasne sorte kot je npr. ‘Frank Waley’, ki zraste v nekoliko bolj robustno rastlino ali ‘Laciniata’, ki požene zelo fino deljene liste. Za čudovite polne cvetove pa izberite sorto ‘Pleniflora’. Polne cvetove lahko najdete tudi pri že omenjeni podlesni vetrnici oz. njeni sorti ‘Vestal’, ki je resnično enkraten dodatek za okrasno gozdno gredo. Podlesno vetrnico lahko najdete tudi v prekasnih modrih (sorta ‘Royal Blue’) in vijoličastih odtenkih (sorta ‘Robinsoniana’). Modrikaste odtenke boste lahko občudovali še pri eni zgodaj cvetoči vetrnici – grški vetrnici (A. blanda), ki pa jo podobno kot ostale lahko izberemo tudi v belih in rožnatih tonih.

Neverjetna pestrost ene same vrste

vrtne vetrnice

Pozno pomladi oz. zgodaj poleti začnejo svoje barvite cvetove odpirati predstavniki vrste A. coronaria. Vrtnarji so vzgojili izredno široko paleto sort teh vetrnic. Podobno kot pri grških vetrnici lahko uživate v prekrasnih modrih odtenkih, v katerih bosta zacveteli sorti kot sta ‘Mr. Fokker’ in ‘Lord Lieutenant’. Za bolj živahne rdeče odtenke pa posadite sorti ‘Governor’ in ‘Hollandia’. Nasprotno bo sorta ‘Mt. Everest’ pognala nežne popolnoma bele cvetove. Pri tem lahko v vsaki barvi izbirate med enojnimi in polnimi cvetovi. Odlična lastnost teh vetrnic pa je, da so primerne tudi za rezano cvetje za čudovite aranžmaje in celo za siljenje za zimske cvetove.

Pozni cvetovi daljnega vzhoda

jesenske vetrnice

Pozno poleti svoje cveto odprejo še japonske vetrnice. Čeprav so jeseni cvetoče vetrnice znane pod imenom japonske vetrnice, tri najpogostejše vrste (A. hupehensis, A. vitifoliumin A. tomentosa) pravzaprav izvirajo iz Kitajske. Napačno poimenovanje izvira iz prvega zapisa ene izmed vetrnic, ki so jo leta 1695 zabeležili v okolici Nagasakija. Ko so prve rastline leta 1844 prispele na Zahod so bile tako že znane pod imenom A. japonica.

Že kar klasična izbira jeseni cvetočih vetrnic je sorta A. ‘Honorine Jobert’, ki požene prekrasne  bele enojne cvetovi na okrog metra visokih poganjkih. Podobne, vendar rožnato obarvane cvetove bo pognala sorta ‘Hadspen Abundance’. Poleg sort z enojnimi cvetovi pa lahko v vrtnarijah najdemo tudi številne predstavnike s prekrasnimi polnimi cvetovi kot je npr. sorta ‘Bressingham Glow’. 

Kako gojimo vetrnice

Večina vetrnic zraste iz plazečih rizomov, medtem ko vrsti A. coronariain A. blandanavadno sadimo v obliki suhih gomoljev. Gomolji vetrnic imajo voskasto prevleko in so na videz podobni posušenim slivam. Pred sajenjem jih preko noči namočite. Za najboljše rezultate jih posadite na gredo takoj, ko bodo tla dovolj mehka, da boste lahko izkopali sadilno luknjo. Gomolje posadite 3-5 cm globoko, pri čemer je vseeno, kako jih obrnete, saj se bodo rastline same ustrezno orientirale ter pognale poganjke in korenine v pravo smer. Ostale vetrnice navadno kupujemo posajene v lonce, tako da jih je potrebno samo presaditi na novo rastišče na gredi. 

Poleti cvetoče vetrnice (A. coronaria) potrebujejo sončno rastišče, medtem ko se bodo spomladi in jeseni cvetoče vrste odlično počutile v svetli senci.

trajnice za višino

Trajnice za višino: tudi nizke rastline lahko razgibajo gredo

Stepske lilije - trajnice za višinoNavadno na vrtu ustvarjamo vertikalno razgibanost z več plastmi zasaditev – v ozadju se dvigujejo drevesa in visoke grmovnice, v osrednjem delu nižje grmovnice in visoke trajnice, za ospredje pa poskrbijo različne nizke rastline. Pri tem pa ni nujno, da se držimo tega ustaljenega vzorca. Tudi, če na vrtu nimamo prostora za drevesa in velike grmovnice, si lahko zamislimo vertikalno razgibano gredo ter jo zapolnimo izključno s trajnicami.
Zelnate trajnice združujejo skoraj celotno rastlinsko pestrost, kar s seboj ne prinese le različnih barv in oblik, temveč tudi veliko raznolikost velikosti. Med njimi najdemo blazinaste rastline, ki bodo odlična zapolnitev prostorov med skalami na skalnjaku kot tudi velikanke, ki se bodo dvignile visoko nad naše glave. Predstavljene trajnice za višino vam bodo pomagale dopolniti višino povprečno visokih trajnic in ustvariti marsikatero razgibano zasaditev.

Nizke cvetoče blazine

Številne rastline dosežejo skoraj minimalno višino, zaradi katere bolj spominjajo na mahovnate preproge kot na trajnice. Med temi cvetočimi blazinami zelo pogosto srečamo predstavnike materine dušice (Thymus). Prekrasen predstavnik je sorta T. serpyllum ‘Pink Chintz’, ki bo oblikovala zelene blazine prekrite z rožnatimi cvetovi. Sorta je tudi prijetno dišeča in bo privabila številne opraševalce. Za izredno nizko rastočo preprogo pa izberite vrsto T. pseudolanuginosus. Slednja je ena izmed najbolj kosmatih materinih dušic in je odlična kot nenavadna pokrovnica med kamni na skalnjaku.
Poleg materinih dušic goste preproge ustvarja tudi plazeči skrečnik (Ajuga reptans). Plazeči skrečnik bo zasaditve polepšal ne le s cvetovi, temveč tudi z barvitimi listi. Izbirate lahko med sortami z zelenimi ali škrlatnimi listi (npr. ‘Atropurpurea). Za še bolj pisano listje pa posadite sorto ‘Burgundy Glow’, ki ima živahne liste posejane zaplatami vinsko rdeče in kremasto bele barve.
Prekrasne pokrovne blazine ustvarijo tudi kamnokreči (Saxifraga). Posadite jih na skalnato gredo ali ob zgornji rob škarpe in v kratkem času bodo zapolnili prostore, se prelili preko robov in ter jih spomladi prekrili s kopico belih ali rožnatih cvetov.

Trajnice za višino

Popolno nasprotje nizkih blazinam trajnic so resnične trajnice za višino, ki se lahko kosajo z marsikatero grmovnico. Čudovit primer je orjaška bodalica (Stipa gigantea), ki bo pognala preko dva metra visoka socvetja. Poleg višine bo v zasaditev vnesla tudi nekaj gibanja, ko se bodo njena socvetja pozibavala v vetru. Za odlično kombinacijo jo podsadite z okrasnim lukom Allium hollandicum ‘Purple Sensation’ .
Za čudovite poletne cvetovi lahko posadite še akant (Acanthus mollis). Akant je čudovita rastlina iz skupine ustnjatic, ki bo zrasla do 150 cm visoko. Njeni nežni beli cvetovi so pravi kontrast bodičasto nazobčanim zelenim listom. Pri sortah kot je npr. ‘Tasmanian Angel’ pa lahko občudujete tudi rožnate cvetove in celo marmorirane liste. Sorazmerno bujnost rastline se lahko odlično izkoristi tudi za zasaditve z eksotično tropsko tematiko.
Med prekrasnimi velikankami nikakor ne smemo izpustiti tudi sorodnice pikaste konjske grive (E. maculatum). Pikasti konjska griva bo zrasla več kot 2 m visoko in na tej zavidljivi višini zacvetela z oblački vijoličasto-rožnatih cvetov. Njene cvetove boste lahko občudovali vse od poznega poletja pa do sredine jeseni, zaradi česar je odlična izbira za obdobje pozne sezone.
V kolikor pa imate resnično veliko prostora, si lahko omislite tudi resnično prvakinjo med orjakinjami – dlanastokrpa gunera (Gunnera manicata). Dlanastokrpa gunera je resnično enkratna rastlina, ki bo pritegnila vse poglede. Njeni masivni listi z izrazitimi venami bodo zapolnili več kvadratnih metrov površine. Ker potrebuje trajno vlažna tla, je primerna kot obrobna zasaditev večjih ribnikov.

trata

Vrtna opravila v mesecu marcu

vrtna opravila v marcuZelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga vrtna opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim mineralnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu marcu postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

Ptice

Okrasni vrt primeren tudi za ptice

PticeNajboljši vrtovi za ptice so tisti, ki ne ponujajo pticam samo prostor za gnezdenje, temveč tudi raznolike vire hrane. S pozno jesenjo se količina hrane, ki je na voljo v naravi počasi zmanjšuje, zaradi česar bodo ptice hvaležne za dodatno hrano, ki jo lahko ponudijo naši vrtovi. Pri tem nikakor ne potrebujemo velikega vrta, da bi zagotovili pticam nekaj naravne hrane v revnejšem zimskem času.

Pticam prijazne rastline

Že dolgo je znano, da ptice jeseni in pozimi zobajo različne plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Nekoč so domnevali, da gre zgolj za nadomestno hrano, ko pticam zmanjka polžev, deževnikov in žuželk. V zadnjem času pa se pojavlja vedno več dokazov, da so številni plodovi pomemben del prehrane ptic in so ključni za njihovo preživetje.
Bršljan in bodika sta na vrhu seznama rastlin primernih za prehrano rastlin, saj obdržita svoje plodove še dolgo v zimo. Pri bodiki morate biti pozorni, saj bodo plodovi zrasli samo na ženski rastlini. Kljub temu pa morate posaditi tudi moško rastlino, saj drugače ne boste imeli plodov. V kolikor nimate dovolj prostora za dve bodiki lahko posadite tudi enodomno sorto kot sta npr. Ilex aquifolium ‘Pyramidalis’ in ‘J.C. van Tol’, ki nosita tako ženske kot moške cvetove. Bršljan lahko pticam ponudi nekoliko bolj raznoliko hrano. Njegovi pozni cvetovi privabijo v času pomanjkanja drugih cvetov številne žuželke, ki služijo kot hrana žužkojedim pticam. Temni plodovi, ki nasledijo cvetove pa bodo dobrodošla hrana za ptice, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano.
Z nekaj kombiniranja pa lahko na svojem vrtu ustvarite gredo, ki pticam pomagala prebroditi zimo, hkrati pa bo v okras vašemu vrtu.

Zasaditev za ptice

Že, če vključite na svoj vrt vzpenjavko s plodovi, ki bodo na voljo še dolgo po koncu sezone, kakšno drevo s plodovi v pozno zimskem času in nekaj trajnic s semenskimi glavicami, boste na vrt postavili zaporedje rastlin, ki bodo preko daljšega obdobja nudila prehrano številnim vrstam ptic.
Kot osredno rastlino grede posadite jablano. Izberite divjo jablano oz. lesniko (Malus sylvestris) kot je npr. sorta ‘John Downie’, ki bo spomladi prekrita s cvetovi, v jeseni pa s plodovi za ptice. V osrednji del grede posadite mahonijo (Mahonia x media ‘Winter Sun’) z izrazitimi bodičastimi listi. Kot že ime sorte nakaže, bo grm sredi zime odprl svoje živahno rumene cvetove, ki bodo popestrili gredo. Tik pred pomladjo bodo cvetove nadomestili vijoličasti-modrikasti plodovi, ki bodo pticam pomagali premostiti čas do pomladi.
PticeV ospredje grede posadite pritlikave tunbergove češmine (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) z živahnimi rdečimi listi in rumenimi pomladnimi cvetovi. Jeseni se bo na češminih pojavili ovalni rdečkasti plodovi, ki so dober vir hrane za različne vrste ptic. Po želji lahko češmin nadomestite tudi z glavincem (Centaurea scabiosa). Njegovi škrlatni cvetovi privablja
jo različne žuželke, ki so hrana žužkojedim pticam. V jeseni pa bodo okusna semena glavincev dobrodošla popestritev prehrane ptic, ki jedo semena. Če je le mogoče, izkoristite še ozadje grede. Posadite vzpenjavko (npr. že omenjeni bršljan) ali pa vzpenjavi grm kot je npr. ognjeni grm (Pyracantha). Poskusite s sorto ‘Saphyr Jaune’ z rumeno obarvanimi plodovi, ki bodo tvorili lep kontrast rdečim plodovom drugih rastlin na gredi. Namesto ognjenega grma lahko uporabite tudi kosteničje (Lonicera). Za zgodnje cvetove izberite sorto L. japonica ‘Halliana’, ki bo zacvetela že sredi pomladi, medtem ko bo križanec L. x tellmanniana svoje oranžno-rumene cvetove odprl šele po maju. Pri obeh vrstah bodo cvetovom sledili plodovi za ptice.

Še nekaj za zgodnjo hrano

Med rastline v ospredju grede pomešajte še čebulnice, ki bodo dober vir nektarja za žuželke. Slednje pa bodo seveda okusna hrana za lačne ptice. Kot dopolnitev zgornje zasaditve izberite hrušice kot je npr. Muscari botryoides s prekrasnimi modrimi cvetovi. Za zgodnje cvetove je primerna tudi snežna modrica (Chionodoxa forbesii). Obe vrsti se bosta dobro obnesli v senci jablane. Za nekoliko kasnejše cvetove pa posadite montbrecije (Crocosmia) ali bolgarski luk (Nectaroscordum siculum).

senčno rastišče - japonske vetrnice

Senčno rastišče – temačni kotički vrta

Senčno rastiščePrav tako kot so raznoliki različni stili vrtov, se med seboj razlikujejo tudi različni deli vrta. Poleg sončne grede, ki se cel dan koplje v soncu, se lahko na vrtu skriva tudi precej temnejši predel, ki ga senči stara smreka. Čeprav se razmere med obema rastiščema precej razlikujejo pa je senčno rastišče prav tako pripravno in zanimivo za vzgojo okrasnic kot sončna greda.

Senca in senca

Svetlobne razmere med soncem in senco so precej očitne, vendar se lahko tudi senčne razmere med seboj precej razlikujejo. Senca, ki ustvarjata zid ali hiša, je precej drugačna od sence pod krošnjo velikega listopadnega drevesa. Senčno rastišče pod drevesi je namreč značilno, da se skozi leto spreminja , saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše kot kasneje v sezoni. Zgodnje rastline, ki že ob začetku pomladi pokukajo na plan imajo tako na voljo več svetlobe kot njihove kasnejše sorodnice. Razlikujeta pa se seveda tudi v “jakosti” sence, saj je slednja pod drevesi precej manj močna.
Na senčnih legah pa se pogosto lahko oblikujejo tudi bolj sušnate razmere. Listje dreves namreč ne zadržuje samo sončne svetlobe, temveč prepreči tudi dežju, da bi dosegel tla. Podobno se lahko zgodi tudi ob vznožju vrtnih zidov.

Sajenje na senčni gredi

senčno rastišče - japonska vetrnicaRastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kar pomeni, da je potrebno tla ustrezno pripraviti. Gozdne rastline imajo rade s humusom bogata tla, ki dobro zadržujejo vlago. V kolikor želite del vašega vrta zasaditi s senčnimi rastlinami je pomembno, da pred sajenjem ustrezno pripravite tla. Dodajte jim dosti organske snovi v obliki komposta (približno 4-5 veder na kvadratni meter), ki bo izboljšal zadrževanje vlage. Med posajene rastline nasujte še zastirko, ki bo preprečevala prekomerno odhlapevanje vode iz tal.

Senčna greda

Za osnovo zasaditve posadite v ozadje japonske vetrnice (Anemone ‘Honorine Jobert’), ki bodo jeseni senco razsvetlile s svojimi nežnimi belimi cvetovi. Njihovo gosto listje bo odlično služilo tudi zatiranju plevelov, ki bi lahko pognali med okrasnimi rastlinami. Poleg japonskih vetrnic posadite še svetilko (Actaea simplex ‘Brunette’). Sorta ‘Brunette’ je prekrasna, nekaj čez meter visoka trajnica s temnimi škrlatno-črnimi listi. Njeni beli cvetovi z nekaj rožnatega pridiha, bodo lepo dopolnjevali belo temo zasaditve. Za nadaljevanje teme pa v ospredje posadite še liriopo (Liriope muscari). Izberite sorto ‘Monroe White’, ki požene bela socvetja. Črtalasti listi liriope bodo prekrili ospredje grede in ji dali nekaj strukture v zimskim mesecih. Za dodatno strukturo v zimskem času posadite še davidovo brogovito (Viburnum davidii). Njeni temno zeleni listi z izrazitimi žilami še posebej pridejo do izraza, ko jih prekrije slana. V kolikor boste gredo oblikovali ob zidu ali boste v ozadju postavili ustrezno podporo, jo lahko zaključite še s kakšno vzpenjavko. V senčni legi bosta uspevala tako vedno zeleni bršljan (Hedera helix) kot tudi listopadna vinika (Parthenocissus henryana), ki se bo v jesenskem času obarvala v živahne rdeče barve.

Še nekaj idej

Z nekaj dopolnitvami lahko senčno rastišče zasadite tako, da bo doseglo svoj višek v različnih delih sezone. V kolikor želite nekoliko bolj poudariti spomladanski del sezone lahko v ospredje grede posadite še pljučnik (Pulmonaria), vzpenjavko pa nadomestite s kakšnim izmed gorskih srobotov (Clematis montana) kot je npr. sorta ‘Tetrarose’ z enostavnimi rožnatimi cvetovi. Njegovo listje ima prijeten bronast odtenek, ki je odlično ozadje za cvetove na gredi.
Za nekoliko kasneje v sezoni posadite zali kobulček (Astrantia), ki bo svoje cvetove odprl konec pomladi, nato pa cvetel še dolgo v poletje. Po želji lahko tudi dodate kakšno nizko poleti cvetočo grmovnico kot je vejgela (Weigela florida ‘Foliis Purpureis’).
Odlično se bodo odrezale tudi različne poleti cvetoče čebulnice. Posadite lahko različne lilije, ki prenesejo nekaj več sence kot je npr. turška lilija (Lilium martagon). Za spomladanski okras pa izberite njihove nekoliko zgodnejše sorodnice. V senci bosta uspevali tako modra čebulica (Scilla siberica) kot tudi rumeno cvetoča jarica (Eranthis hiemalis).

Astre

Astre – zvezde jesenskih gred

AstreVsako leto astre zacvetijo na pozno jesenskem vrtu in napovejo hladnejše dneve in konec vrtnarske sezone. Čeprav je okrasni vrt jeseni navadno že mimo svojega vrhunca pa mu živahni cvetovi aster vlijejo novega življenja. Med astrami, ki jih prištevamo med Nebinovke, najdemo predstavnike iz številnih kotičkov sveta. Če smo zelo striktni so bili sicer številni severnoameriški predstavniki prestavljeni v svoje rodove – npr. Aster novae-angliae je sedaj Sympyotrichum novae-angliae, vendar bo potrebnih še kar nekaj let, da se bodo imena prijela tudi v vrtnarijah in med ljubitelji teh prekrasnih rastlin tako, da jih za enkrat lahko še vedno smatramo za astre.
Za ljubitelje večjih in izstopajočih rastlin so odlična izbira predstavniki že omenjene vrste A. novae-angliae, ki požene tudi do ramen visoka stebla polna bleščečih cvetov. Tako lahko sorta ‘Purple Cloud’ doseže kar 1,8 m višine in potrebuje tudi ustrezno podporo. Evropske in azijske astre so nekoliko drugačne in zrastejo v bolj uravnotežene grmičke posute z živahnimi cvetovi. Med njimi je verjetno najbolj znan križanec A. x frikartii ‘Moench’, ki ga je v Švici s križanjem evropske vrste A. amellus in himalajske astre A. thomsonii vzgojil Karl Frikart. Poleg omenjenega je vzgojil še dve drugi sorti, vse pa je poimenoval po treh znanih švicarskih vrhovih – Moench, Eiger in Jungfrau. Čeprav sta tudi obe drugi sorti odlični astri pa je ‘Moench’ pravilna izbira, če imate na vrtu prostora za eno samo astro.

Kako poskrbimo za astre

Za najboljše uspevanje potrebuje sončno ali delno senčno rastišče in dobro odcedna tla.
Astre posadimo z 45 cm razmiki. Vsaki 2-3 leti je potrebno odrasle rastline razdeliti. To je najbolje storiti spomladi ali jeseni po zaključenem cvetenju. Poleti rastline pinciramo, da dosežemo gostejšo in bolj košato rast. Pincirati jih moramo še pred sredino julija, saj lahko v nasprotnem primeru dosežemo celo nasprotni učinek in zmanjšamo število cvetov.

Kombiniranje aster

Astre je zelo enostavno kombinirati z drugimi pozno cvetočimi trajnicami. Odlične pa so v kombinacijah z okrasnih travami kot sta npr. vrsti Calamagrostis in Molinia.

Namnožite si svoje najljubše sorte

AstreAstre lahko enostavno razmnožujejo z deljenjem obstoječih rastlin. Enako kot pri vseh pozno cvetočih trajnicah, moramo tudi pri astrah počakati na pomlad, preden se lahko lotimo delitve rastlin. Pri astrah, ki zrastejo v goste skupke rastlin kot je npr. ‘Little Carlow’, je najbolje izkopati celotno rastlino. Korenine previdno speremo, da odstranimo odvečno zemljo. Grmiček nato z rokami oz. pri močneje zraslih rastlinah z ostrim nožem, razdelimo na manjše skupke. Starejši oleseneli osrednji del rastline zavržemo. Na novo razdeljene rastline posadite z nekaj vmesenega prostora (vsaj 20 cm narazen). Ne pozabite v sadilno jamo dodati tudi nekaj kvalitetnega komposta. Pred sajenjem preverite še, da korenine niso predolge. Predolge korenine se bodo v sadilni jami zavihale nazaj navzgor, zato jih raje po potrebi nekoliko prikrajšajte.
Drug način za razmnoževanje aster je s pomočjo stebelnih potaknjencev. Čeprav ob stebelnih potaknjencih navadno pomislimo na grmičevje, lahko z enakim načinom namnožimo tudi marsikatero zelnato trajnico. Nežno iz glavnega poganjka ostranite približno 10 cm dolg stranski poganjek. Z ostrim nožem prirežite konico poganjka in ga po potrebi skrajšajte. Odstranite tudi nekaj nižje ležečih listov, ki bodo v loncu pod nivojem substrata in lahko zgnijejo. Poganjke potaknite v dobro odceden substrat.

Sivka

Sivka pričara spomine na dopust

SivkaSivka (Lavandula) je še ena izmed rastlin, ki jo takoj povežemo s počitnicami ob Sredozemlju. Pogosto pa jo srečamo tudi na okrasnem ali uporabnem vrtu. Kot druge zimzelene rastline pa nam pomaga tudi pri vzdrževanju strukture vrta v zimskem času.
Z izbiro različnih vrst pa si lahko zagotovimo več nepretrgano cvetenje skoraj preko cele sezone.

Sivka za celotno sezono

Najprej zacvetijo francoske sivke (Lavandula stoechas), ki jih spoznamo po ananasu podobnim socvetjih, na katerih se bodo razvili temno vijoličasti cvetovi, ki spominjajo na zajčja ušesa. Po 4-5 tednih cvetenja, se bo le-to zaključilo in grm lahko obrežemo, s čimer ga oblikujemo in spodbudimo pocvitanje.
Francoski sivki po času cvetenja sledi angleške sivke (L. angustifolia), med katerimi najdemo tudi pogost kultivar ‘Hidcote’. Njihovi cvetovi so na cvetnih poganjki nameščeni v vretencih. Podobno kot francosko sivko tudi angleške po cvetenju obrežite. Zadnji bodo zacveteli lavandini (Lavandula x intermedia), ki so križanci med vrstama L. angustifolia in L. latifolia. Zrastejo v večje rastline kot angleška sivka in zelo dobro prenašajo vročino in sušo.

Kako poskrbimo za sivko

Za dobro uspevanje vse vrste sivke potrebujejo sončno rastišče in tla z dobro drenažo. Posadite jih v sadilno jamo, v katero ste prej dodali kompost.
Sivke po cvetenju vsako leto obrežemo.
Odstranimo cvetna stebla in še približno tretjino olistanega dela poganjkov. Zanemarjene grme lahko obrežete tudi nekoliko bolj, vendar ne toliko, da bodo na rastlini ostale le neolistane olesenele veje.
SivkaČe gojite sivko v loncih, jo vsako pomlad presadite v svež substrat, s čimer boste rastlini zagotovili dovolj hranil, sebi pa obilico cvetov.

Namnožimo si rastline

Sivke najlažje namnožimo s potaknjenci, saj je kaljivost semen navadno nizka. Slaba stran semen je tudi, da kalijo počasi, zaradi česar pogosto splesnijo še preden uspešno vzkalijo. Številni križanci sivke tudi ne tvorijo semen oz tvorijo samo sterilna semena.

Jegliči, primula

Jegliči (Primula) – čudovite pomladne trajnice

Jegliči, primulaProti koncu pomladi na obronkih gozdov, na vrtovih in po vrtnarijah svoje prekrasne barvite cvetove odprejo prvi jegliči. Pri tem pa jegliči niso samo znanilci pomladi, saj si lahko z izbiro različnih vrst zagotovimo neprekinjeno cvetnje od prvih pomladnih dni pa vse do sredine avgusta. Namenimo jim lahko prostor na gredah, na skalnjaku ali celo na močvirnem rastišču ob ribniku.

Jegliči ne marajo suše

Čeprav skupina jegličev obsega okrog 400 vrst, ki jih najdemo na najrazličnejših rastiščih, je za vse jegliče značilno, da ne marajo vročine in suše. Jegliči bodo najbolje uspevali na tleh, ki so vso leto dobro preskrbljena z vlago. Med jegliči najdemo celo predstavnike, ki rastejo na močvirnatih tleh. Čeprav večina rastlin ne mara zastajanja vode v tleh,pa si nekateri jegliči (kot npr. P. florindae, P. pulverulenta in P. japonica) idealnejšega rastišča ne morejo predstavljati.
Jegliči pa kljub potrebi po vlagi ne marajo težkih tal, ki so navadno slabo prezračena. Za izboljšavo strukture težkih tal, jim dodajte grobega peska in organske snovi v obliki zrelega hlevskega gnoja ali komposta.
Večina jegličev bo najbolje uspevala v svetli senci, kjer ni neposredne pripeke opoldanskega sonca, kljub vsemu pa bodo številne vrste prenesle tudi polno sonce, če jim zagotovimo dovolj vlage.

Poskrbite za svoje jegliče

Jegliči se hitro razširjajo s semenom, kar nam daje priložnost, da si sami vzgojimo nove rastline in med njimi izberemo nam najljubše križance. Številni jegliči so kratkožive rastline, ki cvetijo samo v mladosti, zato z rastlinami vzgojenimi iz semen zapolnimo vrzeli, ki jih na gredi pustijo starajoče se rastline. Jegliče lahko razmnožujemo tudi vegetativno, vendar se pri tako pridobljenih rastlinah postopoma začnejo kopičiti virusne okužbe, medtem ko so rastline vzgojene iz semen navadno zdrave. Semena jegličev so kaljiva takoj, ko dozorijo na rastlini in jih je potrebno čim prej posejati. Ko bodo kalice pognale dva prava lista, jih lahko posamično prenesete v lončke z 8 cm premera. Kasneje jih po potrebi presajajte v večje lončke, dokler ne dosežejo velikosti primerne za sajenje na prosto.
Pri nekaterih hitro rastočih vrstah jegličev vsaka 3-4 leta nekoliko razredčimo pregosto zrastle gruče rastlin. Pregosto rastle rastline spodbujajo razvoj bolezni in odmiranje listnih rozet v sredini gruče. Najprimernejši čas za delitev rastlin je spomladi ali zgodaj jeseni.
Pozimi jegliče pokrijte z zaščitno plastjo slame ali listja, ki bo rastline zaščitila pred nizkimi temperaturami, v kolikor jih ne bo prej že pokrila snežna odeja.

Zgodnji jegliči prikličejo pomlad

Jegliči, primulaNajznamenitejši jeglič je seveda trobentica (P. vulgaris), ki zacveti po gozdnih robovih in tratah. Njeni rumeni cvetovi nas razveseljujejo še pred zvončki in napovedujejo konec zimske sivine. Trobentice se dobro počutijo skoraj na vsakih tleh in se bodo hitro razraščale, zaradi česar lahko na trati postanejo tudi plevel.
Med najzgodnejše vrste spada tudi himalajski jeglič (P. rosea ‘Grandiflora’), ki vas bo že konec marca razveseljeval s svojimi cvetovi. Rastlina je velika vsega samo 15 cm, vendar bodo njeni živo rožnati cvetovi na hitro opravili z zimsko sivino. jeglic, primula Še ena spomladi cvetoča vrsta, ki pa cveti vse do začetka poletja, je obloglavi jeglič (P. denticulata). Njegovi rožnati ali škrlatni cvetovi so stisnjeni v kompaktna socvetja na koncu cvetnih poganjkov, s čimer spominjajo na okrasne luke. Posadite jih z drugimi vrstami jegličev ali vijolicami v svetlo senco in dobili boste naraven učinek rastlin gozdnega roba. Nasadite jih lahko tudi na dele skalnjaka, ki so pred neposrednim soncem skriti za večjimi kamni. Ustrezajo jim z organsko snovjo bogata tla.
Proti koncu pomladi zacvetijo tudi vrtni avriklji (P. x pubescens), ki so krasen dodatek na vsakem skalnjaku. Številni kultivarji vrtnih avrikljev nam omogočajo pestro izbiro barv kot npr. ‘Exhibition Blue’ v modri, ‘Nocturne’ v skoraj črno rdeči, ‘Pink Alpine’ v rožnati in ‘Chorister’ v rumeni barvi.

Polepšajo tudi poletje

Na vlažna rastišča posadite vrsto P. florindae, ki ima velike, nekoliko nagubane liste, značilne za jegliče in visoka cvetna stebla polna cvetov. Zraste v veliko rastlino, ki bo zasedla približno 60 x 60 cm prostora. Njeni rumeni cvetovi se bodo odprli šele sredi poletja. Na vlažnem rastišču ob ribniku bo dobro uspevala tudi vrsta P. pulverulenta, ki bo pognala 60-90 cm visoke poganjke z rdečimi cvetovi.
Jegliči, primulaNekoliko nižji in bolj zgodaj cvetoč je japonski jeglič (P. japonica), ki bo zacvetel v škrlatni ali rdeči barvi. Poleg rdečkastih odtenkov so na voljo tudi ‘Harlow Carr’ križanci japonskega jegliča, ki bodo cveteli v rumeni, marelični in oranžni barvi. Semena bodo pognala v nove rastline, med katerimi lahko izberete rastlinice z barvo cvetov po svoji želji. Poleg cvetov v toplih poletnih tonih ‘Harlow Carr’ križancev pa obstajajo tudi bele različice japonskega jegliča. Križanec P. japonica ‘Postford White’ bo v barvitost jegličev vnesel nekaj bele barve. V kolikor bi iz semen želeli vzgojiti tudi potomce tega kultivarja, morate paziti, da ne bodo v bližini rastli kultivarji z močneje obarvanimi cvetovi, saj lahko pride do navkrižnega opraševanja.
Precej nenavadna socvetje, ki spominjajo na stepske lilije pa najdemo pri jegliču P. vialii. Njegovi vijoličasto-rožnati cvetovi se bodo odprli v zgodnjem poletju. Rastlina se najbolje poda v zasaditve svetle sence, kjer jo lahko kombinirate s funkijami in praprotmi.

Še zadnji cvetovi

Zadnja med jegliči bo zacvetela vrsta P. capitata, ki bo svoje škrlatne cvetove odprla sredi poletja in bo cvetela vse do sredine avgusta. Kot večina predstavnikov jegličev potrebuje z organsko snovjo bogata in vlažna tla.

Kratek vodič za jegliče

zgodnje vrste zgodnje poletje pozne vrste
P. vulgaris

rumeni cvetovi, zraste do 20 cm višine, primeren za trato, grede, skalnjake

P. florindae

rumeni cvetovi, zraste do 70 cm, primeren za vlažna rastišča

P. capitata

škrlatni cvetovi s srebrno sredico, zraste do 20 cm visoka, primeren za grede ali skalnjake

P. rosea

rožnati cvetovi, zraste do 20 cm, primeren za trato, grede, skalnjake

P. japonica

rdeči cvetovi, zraste do 60 cm, primeren za vlažna rastišča

P. denticulata

beli, rdeči ali škrlatni cvetovi, zraste do 30 cm, primeren za skalnjake ali senčne lege

P. vialii

vijoličasto-rožnati cvetovi, zraste do 45 cm, primeren za senčna rastišča

P. x pubescens

različnih barv, zraste do 20 cm, primeren za skanjake in grede

P. pulverulenta

rdeči cvetovi, zraste do 60 cm, primeren za vlažna rastišča

čebulnice

Čebulnice in trajnice za cvetočo pomlad

čebulniceSpomladansko prebujanje poleg daljših in toplejših dni prinese tudi prve cvetove, ki preženejo zimsko sivino. Med temi prvimi znanilci pomladi lahko najdemo tako zelnate trajnice kot tudi različne vrste čebulnic.

Zgodaj cvetoče trajnice

Podobno kot spomladi cvetoče čebulnice tudi številne trajnice ne izgubljajo časa in ob prvih toplih dneh pokukajo iz zemlje. Med najzgodnejše trajnice vsekakor spadajo telohi kot je npr. naš črni teloh (Helleborus nigra). Angleži slednjega imenujejo kar »Christmas rose«, kar nakazuje kako hitro v sezoni lahko pričakujemo njegove cvetove (čeprav ne že okrog božiča). Telohi so odlična trajnica za ozelenitev senčnatih rastiščih, pri čemer je veliko predstavnikov tudi zimzelenih, kar bo dajalo zasaditvi dodatno strukturo tudi v zimskem času.
Še ena trajnica, ki zacveti zelo zgodaj v sezoni, je tudi pljučnik (Pulmonaria). Njihovi cvetovi počasi preidejo iz rožnate v vijoličasto barvo, kar dodatno popestri zasaditev. Za dodaten okras poskrbijo še pegasti listi, ki popestrijo senčne grede, na katerih se pljučniki odlično počutijo.
Za povsem drugačno teksturo pa poskusite z bergenijami. Njihovi veliki okrogli listi so zimzeleni in bodo lepo zaključevali gredo tudi preko zime. Številne sorte zacvetijo v intenzivno rožnati, vendar lahko najdemo tudi sorte s cvetovi v nežnejših odtenkih (npr. ‘Silberlicht’ ali ‘Bressingham White’). Pri sorti ‘Overture’ pa lahko uživate celo v prekrasnih temno rdečim listih, ki so odlični za ustvarjanje kontrasta s sveže zelenimi spomladanskimi poganjki drugih trajnic.
Za resnične navdušence nad rastlinami pa je prava izbira jetrnik (Hepatica). Svojo zbirko rastlin lahko obogatite z našim domačim navadnim jetrnikom (H. nobilis), ki je prekrasna do 15 cm visoka rastlina z vijoličasti cvetovi ali pa se navdušite nad škrlatno-rožnato cvetočo sorto H. nobilis var. nobilis ‘Rote Glut JP’, ki lahko doseže celo cene do 250€. Podobno cenjene in ustrezno drage so tudi številne druge sorte, ki jih v zadnjem času vzgajajo gojitelji na Japonskem, kjer se je močno razširilo navdušenje nad temi prekrasnimi trajnicami.

Ni pomladi brez čebulnic

Skoraj sinonim za pomlad so seveda različne spomladi cvetoče čebulnice, ki s svojimi barvitimi cvetovi prekrijejo grede in prostore pod še neolistanimi drevesi.
Odlična lastnost čebulnic je, da potrebujejo izredno malo prostora. Tudi na že povsem zaraščeni gredi, je med trajnicam in grmovnicami še dovolj prostora za nekaj teh lepotic. Še celo bolje je, če jih posadite med trajnice, ki zrastejo in cvetijo kasneje v sezoni, saj bodo počasi prekrile vedno bolj rumene poganjke spomladanskih čebulnic.
Poleg gred pa ne pozabite s čebulnicami polepšati tudi trate in prostorov pod drevesi. Za zasaditev enostavno izberite primerne čebulnice in jih nežno zakotalite po prostoru, ki ste si ga namenili zasaditi. Nato čebulice posadite na mestu, kjer so se ustavile. Na takšen način boste dobili videz zasaditve, ki je zelo podoben naravnemu. Že klasična izbira za naturaliziranje so žafrani in narcise. Za nekoliko drugačno zasaditev pa poskusite še z logaricami in pod grmovnicami s kombinacijo zvončkov in vetrnic.

Ustvarite pomladno kombinacijo

V ozadje grede posadite krvavordeče grozdičje (Ribes sanguineum), ki bo nekje sredi pomladi odprlo svoje rožnato rdeče cvetove in z njimi nadišavil vso okolico. V ozadje posadite še bodnantsko brogovito (Viburnum x bodnantense ‘Charles Lamont’) z nežnimi belo-rožnatimi cvetovi. Osrednji del grede zapolnite z okrasno travo anemantelo (Anemanthele lessoniana), ki bo omehčala zasaditev s svojimi prekrasnimi zeleno-rdečkastimi poganjki. V ospredje grede posadite orlico (Aquilegia vulgaris ‘Nivea’). S skoraj metrom visokimi poganjki se bodo cvetovi dvigovali pred ozadjem okrasne trave in nad nižje rastočimi trajnicami. Ribez dodatno podsadite s pljučnikom ‘Lewis Parker’, ki ima prekrasne suličaste liste posejane s svetlimi pegami in škrlatno-rožnate cvetove, ki bodo prešli v vijoličasto-modro barvo. Rob grede pa zaključite z zimzelenimi bergenijami ‘Baby Doll’, ki za razliko od številnih drugih sort bergenij, zacveti v nežno rožnati s pridihom marelične.
Med okrasnimi čebulnicami izberite takšne, ki bodo dopolnjevale zgodnje cvetove pljučnika pod ribezom. Poskusite kombinacijo rožnato cvetočih hrušic ‘Pink Surprise’ in modro-vijoličastih cvetov hijacintovke (Hyacinthoides non-scripta). Za kasneje v sezoni pa poskusite ujeti nianse cvetov ribeza. Posadite tulipan ‘Ollioules’ s cvetovi v starinsko rožnati barvi, ki proti robu preide v belo. Kombinirajte ga s polnimi cvetovi sorte ‘Royal Acres’, ki ima v cvetovih poleg rožnate in bele tudi nekaj zelene barve.

Večino rastlin lahko najdete v prodaji v spletni trgovini Svet čebulic in Trajnice Carniola.

zimzelene rastline

Zimzelene rastline so odlične za strukturo vrta

zimzelene rastlineZ zaključkom sezone se na številnih vrtovih močno zmanjša razgibanost in privlačnost zasaditev, ki so bile še kakšen mesec prej polne bujnih cvetov in barvitega listja. V tem obdobju pridejo na vrtovih v ospredje rastline, ki jeseni niso odvrgle svojega listja – zimzelene rastline.

Zimzelene grmovnice – niso le iglavci

Pri zimzelenih rastlinah najprej pomislimo na iglavce. Ti so različnih oblik, lahko izbirate med pokončnimi stebri, kot je Juniperus communis ‘Hibernica’, pritlikavimi iglavci, denimo Thuja occidentalis ‘Robusta Nana’ ali plazečimi oblikami, Juniperus chinensis ‘Pfitzeriana Aurea’. Prav tako raznovrstni so tudi odtenki njihovih iglic, saj segajo od modrikaste do rumeno zelene. Včasih so bile modne kombinacije številnih iglavcev, v zadnjem času pa jih uporabljamo bolj za dodatek kontrasta rastlinam z večjimi listi. Poskusite s kombinacijo pritlikavega kroglastega kleka (T. occidentalis ‘Globosa’) in mehkih velikih listov čišljaka (Stachys byzantina ‘Silver Carpet’). Iglice kleka bodo čudovit kontrast do deset centimetrov velikim srebrkastim listom čišljaka.
Poleg iglavcev pa med zimzelenimi rastlinami najdemo tudi številne listavce, kot sta na primer lovorikovec in bodika. Slednja je še posebej odličen dodatek za vrt, saj popestri zimo tudi z živahno obarvanimi plodovi. Njeni rdeči, oranžni ali beli plodovi so lepo nasprotje bleščečim temno zelenim listom. Zimzelene predstavnike lahko najdemo tudi med brogovitami. Če želite zimzelene liste z izrazitimi žilami, ki jih še posebej polepšajo slane, posadite na vrt nagubanolisto brogovito (Viburnum rhytidophyllum). Če pa imate na vrtu manj prostora, se odločite raje za nižje rastočo davidovo brogovito (V. davidii).
Za manjše vrtove priporočamo grmičke skimije (Skimmia japonica). Poskusite s sorto ‘Rubella’, ki ne bo pognala rdečkastih plodov (gre za moško rastlino), temveč bo nad zimzelenimi listi odprla piramidasta socvetja, polna majhnih rožnatih cvetov. Za rdeče jagode posadite žensko rastlino, to sta sorti ‘Nymans’ in ‘Wakehurst White’.

Občudujemo lahko tudi zimzelene trajnice

Zimzelene rastline pa najdemo tudi med nižjimi trajnicami. Med trajnicami, ki jeseni ne bodo pobegnile pod zemljo, lahko najdete bergenije (Bergenia purpurascens), ki bodo vse leto ohranile svoje velike liste. Za kontrast jih lahko kombinirate z različnimi zimzelenimi telohi, kot je naš domač črni teloh (Helleborus nigra) ali s korziškim telohom (H. lividus). Slednji je še posebej zanimiv, saj ima zanimive bleščeče temne liste z izrazitimi svetlimi žilami. Tudi nekatere okrasne trave kot je npr. bilnica, bodo preko zime ohranile svoje poganjke.

Poskrbite tudi za ograje in pergole

Če si zaželite pozimi cvetoče vzpenjavke, je prava izbira srobot Clematis cirrhosa var. purpurascens ‘Freckles’. Gre za lep zimzelen srobot, ki bo zacvetel s čašastimi 2-3 cm velikimi kremastimi cvetovi, posejanimi z rožnatimi pegami. Še ena pozimi cvetoča vzpenjavka je zimski jasmin (Jasminum nudiflorum), ki bo sive hladne dneve popestril s svojimi živahnimi rumenimi cvetovi.