Hosta – čudoviti veliki listi za senčno gredo
Hoste so skupina prekrasnih rastlin, ki se podajo v številne vrtne zasaditve. Odlično bodo dopolnjevale tako gozdno gredo kot tudi sodobnejše oblikovan vrt. Njihovi čudoviti listi so navadno obarvani v različnih odtenkih zelene in rumene barve. Čeprav jih gojimo predvsem zaradi prekrasnih listov, nas poleti hosta razveseli tudi z lilijam podobnimi belimi ali modrikastimi cvetovi.

Hosta potrebuje le malo nege
Večina host zraste med 30-45 cm visoko. Nižje sorte lahko posadimo v velikih skupinah kot pokrovnice, medtem ko bodo večje sorte ustvarjale privlačen osrednji del zasaditve.
Hoste navadno rastejo počasi, zaradi česar jih lahko prištejemo v skupino rastlin, ki ne potrebuje veliko nege. Rastline je potrebno razdeliti šele po 5-6 letih rasti. Razdelimo jih lahko spomladi ali v jeseni. Najbolje je, če uporabimo par vrtnih vil, s katerimi koreninsko grudo ločimo ali pa jo enostavno razpolovimo z nožem. Na novem rastišču ponavadi potrebujejo leto ali dve, da se popolnoma razbohotijo. Edina skrb, ki jo imajo številni ljubitelji teh rastlin, so polži. Slednji lahko prekrasne velike liste host čez noč predelajo v čipkaste ostanke.
Kombiniranje s hostami
Enostavna oblika velikih listov host omogoča enkratno ustvarjanje kontrastov tudi z obliko listov, s čimer lahko ustvarimo sodobnejše zasaditve v pretežno zeleni barvi. Glavno gonilo razgibanosti na takšni gredi bodo oblike rastlin in njihovih listov. Za kombinacijo majhnih in velikih listov poskusite kombinacijo host z npr. pušpanom (Buxus sempervirens). Za mešanico črtalastih in ovalnih listov z dodatno barvno razgibanostjo posadite npr. okrasno travo Elysum arenarius, ki požene modrikasto zelene liste s hosto z marmoriranimi listi v rumeno-zeleni barvi. Zanimiv kontrast pa dobite tudi, če kombinirate enostavne liste host s čipkastimi umetnimami praproti kot je npr. pisanolista podborka (Athyrium nipponicum ‘Pictum’).
Še nekaj zgodovine
Hosta je svoje znanstveno rodovno ime so dobila v spomin na avstrijskega botanika Nicholasa Thomasa Hosta, medtem ko eno izmed slovenskih poljudnih imen izvira iz zavrnjenega znanstvenega imena – Funkia. Z izjemo vrste H. plantaginea, ki izvira iz Kitajske, je večino preostalih vrst, ki jih komercialno gojimo v Evropo že v 19. stoletju zanesel Philipp von Siebold, po katerem se imenuje tudi ena izmed vrst tj. sieboldova hosta (H. sieboldii).