vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v novembru

vrtna opravilaVrtna sezona se je že skoraj zaključila, tako da na vrtu ostanejo še večinoma le opravila, ki so povezana s prezimitvijo vrta.

Splošna vrtna opravila

  • redno odstranjujte odpadlo listje
  • posadite tulipane za naslednje leto
  • obrežite vrtnice, da preprečite poškodbe zaradi vetra in snega
  • posadite rastline za zimski okras
  • Travne bilke bodo rastle vse dokler je temperatura nad 5°C, zaradi česar jo morate še vedno redno kositi. Dvignite višino košnje na 4 cm, da ne boste izpostavljali občutljivih delov travnih bilk mrazu.

Trajnice in čebulnice

  • Posadite nove kultivarje tulipanov ali nadomestite čebulice sort, ki cvetijo vedno slabše s svežimi čebulicami.
  • Redno odstranjujte odmrle dele trajnic in jih kompostirajte.
  • Odstranite lahko tudi poganjke okrasnih trav. Pustite le tiste, ki še vedno izgledajo privlačno, saj dajejo vrtu strukturo.
  • Počakajte, da prvi mraz pomrzne poganjke kan (Canna) in dalij (Dahlia), preden izkopljete gomolje.
  • V kolikor želite za božič cvetoč amarilis (Hippeastrum) je sedaj skrajni čas, da ga posadite v lonček.
  • Sedaj lahko namnožite mak (Papaver) in plamenke (Phlox) s koreninskimi potaknjenci.
  • Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesta na vrtu.

Grmovnice in drevesa

  • Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
  • Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
  • Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot npr. pripradniki rodu Prunus (slive, češnje, itd.).
  • Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj mesta.

Javor (Acer)

Javorji ob obrezovanju lahko močno krvavijo, zaradi česar jih je najbolje obrezovati v času mirovanja (med novembrom in februarjem). Vrste A. davidii, A. negundo, A. saccharinum, A. campestre, A. griseum in A. platanoides oblikujemo v obliko z izrazito centralno osjo. Odstranimo vse veje, ki kvarijo obliko in uravnovešenost krošnje. Nasprotno pa pahljačastem javorju (A. palmatum) samo odstranimo poškodovana in šibka stebla. Več o japonskih javorjih.

Divji kostanj (Aesculus)

Divji kostanj oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavih oblikah postopoma dvigujemo krošnjo na 2 m višine,
da naredimo proctor za povešave poganjke.

Jelša (Alnus)

Večina jelš tvori več stebelna drevesa. V kolikor želimo oblikovati drevo z izrazito centralno osjo, jeseni izberemo primeren poganjek, na katerem z rastjo sproti odstranjujemo spodnje veje do višine cca. 2 m. Pri odraslih drevesih moramo samo odstraniti odmrle ali poškodovane veje.

Kostanj (Castanea)

Pravi kostanj oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov.

Cigarovec (Catalpa)

Cigarovec oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Ob rasti drevesu dvigujemo krošnjo do 2 m višine, da lepo zaključimo krošnjo.

Judeževo drevo (Cercidiphyllum)

Judeževo drevo potrebuje le malo obrezovanja. Odstranimo le poškodovane ali odmrle poganjke. Močnega obrezovanja se izogibamo.

Glog (Craetegus)

Glog obrežemo, ko so ptice pojedle vse plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Večinoma je obrezovanje gloga omejeno na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih vej. Drevo lahko oblikujemo v mnogodebelno obliko ali obliko z izrazito centralno linijo.

Bukev (Fagus)

Bukev oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Ob rasti drevesu dvigujemo krošnjo do 2 m višine, da lepo zaključimo krošnjo. Pri rdeči bukvi lahko včasih pride do oblikovanja zelenih poganjkov. Takšne poganjke v celoti odstranite.

Jesen(Fraxinus)

Večina jesenov bo sama po sebi oblikovala uravnovešeno krošnjo. Večina obrezovanja je tako omejena na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavi obliki ‘Pendula’ odstranite prekrižane in preveč na gosto zrasle veje.

Ambrovec(Liquidambar)

Čeprav je redno obrezovanje nepotrebno, se splača preveriti ali je mlado drevo oblikovalo en sam centralni poganjek. V kolikor imate dva ali več tekmujočih poganjkov, odstranite šibkejše. Pri večjih drevesih odstranite spodnje veje, da preprečite, da bi se naravno povešavi poganjki dotikali tal.

Murva(Morus)

Murve lahko ob obrezovanju močno krvavijo, zaradi česar jih obrezujemo v času mirovanja (med novembrom in januarjem). Bela murva navadno sama oblikuje privlačno in uravnoteženo krošjo ter potrebuje samo redno odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov.

Ribniki

  • Redno odstranjujte odpadlo listje iz ribnika.
  • Redno odstranjujte tudi odmrle dele vodnih rastlin.
vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v avgustu

vrtna opravilaVišek poletja pomeni tudi krajši premor na vrtu. A kljub temu na nas čaka še nekaj vrtnih opravil, ki jih moramo opraviti, tudi ob visokih temperaturah.

Splošna vrtna opravila

  • Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje
  • Poskrbite, da na novo posajena drevesa in grmovnice ne trpijo suše
  • Redno vzdržujte vodna telesa
  • Naberite semena najljubših eno- in dvoletnic
  • Redno preglejujte rastline za prisotnost pepelaste plesni.
  • Sedaj je najboljši čas za zatiranje trajnih plevelov. Poskusite jih izkopati skupaj s korenino, ali pa uporabite ustrezen herbicid.
  • Dvignite višino košnje in raje kosite pogosteje. S tem bodo travne bilke v manjšem stresu.
  • Še zadnjič obrežite hitro rastoče žive meje.

Trajnice in čebulnice

  • Porežite listje trajnic, ki so že odcvetele in propadle (npr. Dicentra).
  • Sedaj lahko namnožite nekatere rastline iz skalnjaka kot npr. Helianthemum, Aubrieta in Dianthus.
  • Razdelite perunike
  • Konec avgusta posejte prezimne enoletnice direktno na gredo, kjer bodo prezimile in spomladi vzkalile.
  • Naberite semena rastlin, ki sedaj že plodijo in jih shranite za naslednjo sezono.
  • Naberite si cvetove rastlin za sušenje kot npr. rmana (Achillea) ali okrasnih trav. Obesite jih na glavo na suho in zračno sočno mesto, kjer se bodo posušila. Kasneje jih lahko uporabite za aranžiranje.

Vzpenjavke

  • Obrežite glicinijo (Wisteria)
  • Obrežite vzpenjave vrtnice, ki cvetijo le enkrat in ne tvorijo plodov.

Grmovnice in drevesa

Pozno poletje je primeren čas za obrezovanje številnih poleti cvetočih grmovnic in dreves, ki drugace po obrezovanju mocno “krvavijo”. Pri tem pa še ni prepozno, da obrežete rastline, ki bi jih lahko obrezovali že v juliju.

Negnoj (Laburnum)

Negnoj obrezujemo v drugi polovici poletja, saj v primeru spomladanskega reza ali obrezovanja v zgodnjem poletju močno “krvavi”. Odstranimo poškodavane veje in veje,ki kazijo izgled krošnje.

Topol (Populus)

Večina topolov sama po sebi razvije lepo oblikovane in uravnotežene krošnje, zaradi česar je obrezovanje topola omejeno predvsem na odstranjevanje poškodovanih vej. Redno odstranjujte divjake razen, če želite rastlino uporabiti kot zaščito pred vetrom. Divjaki bodo tako poskrbeli za dobro zaščito blizu tal. Odrasla drevesa se slabo odzovejo na močno obrezovanje in jih je najbolje nadomestiti.

Budleja (Buddleja alternifolia)

Ta eleganten grm požene cvetove na lanskih poganjkih. Da si zagotovite bujno cvetenje tudi naslednje leto, morate grm porezati takoj po cvetenju, ko cvetne zasnove še niso oblikovane. Odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke. Za pomladitev rastline, takoj po cvetenju odstranite dve tretjini poganjkov.

Metličnik (Callistemon)

Metlicnik tvori cvetove na koncu novih poganjkov. Lep izgled grma ustvarite s poletnim obrezovanjem vršičkov, kar bo spodbudilo rast stranskih poganjkov. Odrasli grmi ne potrebujejo rednega obrezovanja.

Oljkovec (Eleagnus)

Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Bodika (Ilex)

Oblikovane rastline bodike lahko sedaj oblikuje z obrezovanjem, saj se je rast poganjkov ustavila. Rastline obrezujte z vrtnimi škarjami in ne s škarjami za živo mejo, saj bodo slednje na grmu pustile veliko na pol porezanih listov, kar bo skazilo izgled rastline. Redno odstranjujte popolnoma zelene liste na marmoriranih kutivarjih, da preprečite vrnitev v zeleno obliko.

Lovor (Laurus)

Lovor ne potrebuje skoraj nobenega obrezovanja. Odstranite samo odmrle in poškodovane poganjke. Obliko rastlin vzdržujte s krajšanjem novih poganjkov. Pri lovorjih, ki so gojeni v obliki drevesa, ne pozabite odstraniti tudi vseh poganjkov, ki poženejo iz “debla”.

Oleander (Nerium oleander)

Oleandru samo odstranite nezaželene veje. Bolj košato razrast lahko dosežete
z obrezovanjem vršičkov ob koncu cvetenja.

Skobotovec (Philadelphus)

V tem obdobju lahko obrezujemo številne vrste skobotovca. Grmom vrste P. coronarius skrajšajte poganjke do stranskega poganjka, ki letos ni nosil cvetov ali do močnega brsta. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Obrežete pa lahko tudi druge skobotovce kot npr. Philadelphus ‘Belle Etoile’ in ‘Virginal’, ki cvetijo na lanskih poganjkih.

Materina dušica (Thymus)

Pri materini dušici samo odstranimo poškodovane in odmrle poganjke. Po cvetenju rastlino s škarjami za živo mejo nekoliko skrajšamo in oblikujemo.

Ribniki

  • Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.
  • Plitva vodna telesa bodo v vročem vremenu hitro postala zelena, zaradi česar je priporočena uporaba algicidov.
vrtna opravila julij

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v juliju

vrtna opravila julijZgodnje poletje je sicer cas za uživanje in relaksacijo, kljub temu je potrebno opraviti še nekatera vrtna opravila.

Splošna vrtna opravila

  • Redno odstranjujte odcvetele cvetove,
  • Redno zalivajte na novo posajena drevesa in grmovnice, da bodo pod dodatnim stresom zaradi suše,
  • Pognojite trato s poletnim gnojilom,
  • Preglejujte bambuse in redno odstranjujte morebitne cvetne poganjke, saj lahko cvetenje močno oslabi rastlino,
  • Redno preglejujte rastline za prisotnost pepelaste plesni.

Trajnice in čebulnice

  • Podprite visoke trajnice, da se ne bodo lomile in povešale pod težo cvetov.
  • Razdelite bradate perunike.
  • Pregledujte lilije za lilijevke, ki požrejo lilijo v nekaj dnevih.
  • Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje.
  • Sedaj je najboljši čas za zatiranje trajnih plevelov. Poskusite jih izkopati skupaj s korenino, ali pa uporabite ustrezen herbicid.
  • Naberite semena trajnic in enoletnic, ki sedaj že plodijo in jih shranite za naslednjo sezono.

Vzpenjavke

  • Redno preglejujte srobote za znaki srobotove uvelosti,
  • V juliju je tudi pravi čas, da obrežete glicinijo. Nove poganjke skrajšajte na 6 listov dolžine. Več o obrezovanju glicinije najdete na strani posvečeni tej prekrasni vzpenjavki.

Grmovnice in drevesa

  • Odstranjujte divjake na vrtnicah in cepljenih drevesih,
  • Po potrebi obrežite listopadne magnolije,
  • Napravite si potaknjence hortenzije (Hydrangea) in skobotovca (Philadelphus).

Oreh (Junglans)

Mlajšim rastlinam pogosto pomrznejo posamezne veje. V kolikor je odmrl glavni poganjek (centralna os), ga odstranite in nadomestite z novim. Starejših dreves ne obrezujte, ce to ni resnično potrebno.

Češnje in sorodstvo (Prunus)

Vse vrste znotraj tega rodu (jablane, hruške, breskve, lovorikovec, itd.) so občutljive na bolezni, ki vstopijo rastlino preko ran, zaradi česar jih obrezujemo sredi poletja. S tem zmanjšamo verjetnost okužbe, saj so pogoji za njen razvoj takrat manj ugodni. V juliju lahko obrežete tudi žive meje iz črešnjelike slive (P. cerasifera).

Robinija (Robinia pseudoacacia)

Robinija ima lomljive veje, ki so pogosto žrtev neurij. Obrezujemo jo sredi poletja, saj se ji rane počasi celijo. Nasprotno pa divjake odstranjujemo sproti. Starejša ali zanemarjena drevesa pa je najbolje nadomestiti.

Pušpan (Buxus)

Vse nove rastline pušpana skrajšamo za polovico takoj po sajenju, da vzpodbudimo bolj košato rast. Žive meje in skulpture iz pušpana obrezujemo v juliju, ko je rast novih poganjkov že zaključena. Tako bo oblika grma vzdržala skozi celotno sezono. Neoblikovane grme samo očedimo tako, da odstranimo odmrle poganjke. Stare ali zanemarjene rastline lahko pomladimo z močnim rezom (na 15-30 cm višine).

Koprivček (Ceanothus)

Koprivček ne potrebuje skoraj nobenega obrezovanja. Odstranimo samo odmrle in poškodovane poganjke. Pri rastlinah, ki jih vzpenjamo ob zidu pa odstranimo poganjke, ki ne rastejo pravilno. Obrezovanje izvedemo po cvetenju.

Mlecek (Euphorbia)

Priljubljene kultivarje kot npr. E. characias ‘Wulfenii’ in E. myrsinites porežemo do prvega necvetočega poganjka. Ob obrezovanju nosite rokavice, saj je sok dražec. Starejše in zanemarjene rastline lahko pomladite z močnim rezom, vendar boste izgubili cvetove prihodnjega leta.

Grmasti jetičnik (Hebe)

Pritlikave rastline kot npr. H. pinguifolia, H. albicans, H. brachysiphon in H. rakaiensis ne potrebujejo skoraj nobenega obrezovanja. Odstranite samo odmrle in poškodovane poganjke. Za ohranjanje lepega videza rastline odstranite vse odcvetele cvetove.

Sončece (Helianthemum)

Takoj po sajenje rastlin rahlo porežite, da vzpodbudite bolj košato rast. Starejše in zanemarjene rastline je najbolje nadomestiti.

Kolkvicija (Kolkwitzia)

Bogato cvetenje ohranjamo z obrezovanjem takoj po cvetenju. Cvetoče poganjke porežemo do necvetočega stranskega poganjka. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših).

Lovor (Laurus)

Lovor ne potrebuje skoraj nobenega obrezovanja. Odstranite samo odmrle in poškodovane poganjke. Obliko rastlin vzdržujte s krajšanjem novih poganjkov. Pri lovorjih, ki so gojeni v obliki drevesa, ne pozabite odstraniti tudi vseh poganjkov, ki poženejo iz "debla".

Kovačnik (Lonicera)

Grmovnaste zimzelene kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’ in listopadno vrsto L. tatarica lahko obrežete v juliju. Zimzelenim kovačnikom vsako leto odstranite približno polovico novih poganjkov. Cvetočim kovacnikom pa odstranite poškodovane in odmrle poganjke. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših).

Drevesasta potonika (Paeonia)

Drevesaste potonike ne potrebujejo skoraj nobenega obrezovanja. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših).

Skobotovec (Philadelphus)

Bogato cvetenje vrste P. microphyllus ohranjamo z obrezovanjem takoj po cvetenju. Cvetoče poganjke porežemo do necvetočega stranskega poganjka. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših).

Robida (Rubus)

Okrasne robide kot npr. R. cockburnianus cvetijo sicer na poganjkih lanskega leta, vendar so gojene zaradi stebel, ki krasijo vrt cez zimo. Za najboljše obeh okrasov rastline, odstranite cvetoče poganjke ob zaključku cvetenja. Za zimski okras in cvetove prihodnjega leta pa bodo poskrbeli mladi poganjki.

Vrtnice (Rosa)

Vse vrstam vrtnic redno odstranjujte odcvetele cvetove. Vec o obrezovanju vrtnic najdete na strani posvečeni tem čudovitim rastlinam.

Tamariša (Tamarix)

Po cvetenju pri zgodaj cvetočih vrstah kot sta T. tetrandra in T. parviflora poganjke skrajšamo za polovico lanske rasti.

Brogovita (Viburnum)

V juliju obrezujemo japonsko snežno kepo V. plicatum in lempriko (V. tinus). Prvo obrežite previdno, da ohranite naravno obliko grma. Pri zimzeleni brogovoti pa odstranite odmrle in poškodovane poganjke.

Vejgela (Weigela)

Po sajenju rastlino nekoliko obrežemo, da vzpodbudimo bolj košato rast. V naslednjih letih po cvetenju poganjke skrajšamo do necvetočega stranskega poganjka. Pri sortah z marmoriranimi listi odstranite vse poganjke s povsem zelenimi listi, da ne pride po povratka k nemarmorirani obliki grma. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših).

Ribniki

  • Redno vzdržujte vodna telesa,
  • Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.
sroboti

Sroboti – čudovite vzpenjavke za vsak vrt

srobotiNe glede na trenutno vrtno “modo”, lahko na vrtovih vedno najdemo obeliske in pergole, ki jih preraščajo sroboti. Še posebej so pripravni za vrtove, ki že pokajo po šivih od številnih rastlin, saj za razliko od večine trajnic ne potrebujejo prostora v širino, temveč v višino.
Sroboti so zastopani s preko 300 vrstami in na stotinami sort. Kljub veliki raznolikosti pa lahko srobote združimo v tri skupine, ki so osnovane na času cvetenja in načinu nege. Velikosti cvetov lahko variirajo med 2 do 15 cm. Enako raznolike so tudi oblike cvetov. Najdemo lahko zvonaste, zvezdaste in vazaste cvetove. Njihov način rasti jim omogoča vzpenjanje ob pergolah in ograjah, ne morejo pa se oprijeti golih zidov.

Sroboti potrebujejo sonce

Sroboti potrebujejo svetel sončen prostor za liste, hkrati pa potrebujejo osenčene korenine. Sončno rastišče z pet do šest ur direktnega sonca je primerno mesto za srobot. Številni sroboti lahko uspevajo tudi na bolj senčnih legah, vendar tvorijo manj cvetov. Pomembna za dobro uspevanje srobotov so hladna tla, kar lahko dosežemo z zastirko, pokrovnicami in grmovnicami.
Ob sajenju izkopljite 45-60 cm širšo in 15-20 cm globljo luknjo kot je koreninska gruda kupljenega srobota. Luknja naj bo vsaj 60 cm oddaljena od zidu ali 90 cm od drevesa, če bomo srobot vzpenjali na drevo. V luknjo natrosimo kompost in umetno gnojilo. Srobot posadimo, predel korenin in okoliške prsti pa prekrijemo z debelo plastjo zastirke. Dodatno zasadimo pokrovnice in/ali grmičevje, ki zakrije korenine in spodnji del stebla.

Gnojenje in obrezovanje srobotov

Za bujno cvetenje pri srobotu je potrebno nekaj potrpljenja. Sroboti potrebujejo 2-3 leta preden se utrdijo in obilno zacvetijo. Za zagotavljanje zadostne količine hranil jih vsako pomlad pognojimo z popolnim umetnim gnojilom, dodamo kompost in zastirko.

Skupina 1: Zgodaj cvetoči sroboti

Sroboti, ki spadajo v to skupino so: Clematis alpina, C. montana, C. armandii, C. macropetala in njihove sorte. Zgodaj cvetoči sroboti cvetijo na poganjkih prejšnjega leta. Obrezujemo jih po cvetenju.
Odstranjujemo predvsem odcvetele cvetove in mrtve poganjke. Ta skupina srobotov ne potrebuje močnega reza. Cvetovi so majhni in zvonasto oblikovani.

Skupina 2: Zgodaj in poleti cvetoči velecvetni sroboti

Znan kultivar iz te skupine je ‘Nelly Moser’. Cvetijo pozno spomladi in v zgodnjem poletju. Sroboti iz te skupine nosijo cvetove na stranskih poganjkih lanske rasti. Navadno ob koncu poletja ponovno zacvetijo. Med njimi najdemo tudi nekatere glamurozne kultivarje z polnimi cvetovi, ki vsako leto zacvetijo enkrat z polnimi in enkrat z enojnimi cvetovi. Bele polne cvetove ima kultivar ‘Duchess of Edinburgh’, v vijoličasti pa ‘Vyvyan Pennell’.
Obrezujemo jih pred začetkom rasti zgodaj spomladi. Odstranimo ves odmrli les in skrajšamo poganjke do prvega para zdravih brstov (od zgoraj navzdol). Po cvetenju lahko odrežemo tudi cvetove, kar rastlini prihrani energijo, ki bi jo vložila v tvorbo plodov. Cvetovi so veliki in zvezdasti. Lahko so enojni ali dvojni. Pri dvojnih cvetovih, obrezovanje omejimo na minimum, saj so za tvorbo cvetov potrebni zreli utrjeni poganjki.

Skupina 3: Pozno cvetoči sroboti

V to skupino spadajo vrste: C. jackmanii, C. paniculata, C. orientalis, C. texensis in C. viticella. Vsi cvetijo le na letošnjih poganjkih. Cvetijo od sredine poletja do pozne jeseni.
Obrezujemo jih jeseni na 1/3 dolžine poganjkov, ki jih zgodaj spomladi skrajšamo do prvega para zdravih brstov (od spodaj navzgor).

sroboti

Shematični prikaz obrezovanja srobotov.

Vsi sroboti ne gredo v višino

Vsi poznamo vzpenjave srobote, medtem ko so manj znana skupina nizki sroboti, ki se ne vzpenjajo. Očarljiv C. x durandii je primeren kot pokrovnica. Obstajajo pa tudi sroboti, ki jih lahko gojimo kot zelnate trajnice. Cvetijo od julija do oktobra – C. integrifolia ‘Rosea’ v rožnati, C. heracleifolia pa v vijoličasti barvi. Slednji ima tudi prijeten vonj po hijacintah.

Srobotova uvelost

Edini resen problem, ki nas lahko doleti ob gojenju srobotov je srobotova uvelost – rastlina nenadoma uvene in propade. Navadno se pojavi na mladih rastlinah (v prvih dveh letih). Rastlino moramo porezati skoraj do tal in navadno bo pognala nove poganjke in si ponovno opomogla. Pomembno pri tem je, da rastlino ob sajenju posadite 10 cm globje kot je bila posajena v loncu.
V koliko se problem redno ponavalja, se ognite velikocvetnim sortam, ki so najbolj občutljivi in raje posadite srobote C. viticella in C. texensis.

vrtna opravila junij

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v mesecu juniju

vrtna opravila junijTudi v mesecu juniju na vrtu na nas čakajo številna vrtna opravila, ki jih ne smemo pozabiti postoriti!

Splošna vrtna opravila

  • Obrežite zimzelene žive meje kot npr. pušpan (Buxus), če tega že niste storili prejšnji mesec.
  • Redno kosite trato.
  • Pognojite travo s poletnim gnojilom.
  • Redno odstranjujte plevele na gredah
  • Redno vzdržujte vodna telesa
  • Zastirajte steklenjake, da močno sonce ne bo požgali rastlin

Trajnice in čebulnice

  • Posadite gladiole.
  • Redno gnojite rastline v posodah.
  • Preglejujte lilije za ličinke lilijevke, ki požrejo lilijo v nekaj dnevih.
  • Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje.
  • Prenesite na prosto kalice, ki ste jih posejali že zgodaj spomladi in jih posadite v gredo.
  • Posadite na prosto kane (Canna), ko mine nevarnost zapoznelih pozeb.
  • Zredčite enoletnice, ki ste jih posejali direktno na grede. Redčenje izvedite v 2-3 stopnjah v 14-dnevnih intervalih. Končni razmak med rastlinami naj bo nekje med 10 in 20 cm (odvnisno od velikosti rastlin).

Vzpenjavke

Razredčite preveč na gosto razrasle poganjke gorskega srobota (Clematis montana).

Drevesa in grmovnice

  • Poskrbite, da na novo posajena drevesa in grmovnice ne trpijo suše
  • Redno preglejujte liste vrtnic za znake okužbe s črno pegavostjo in drugimi škodljivci vrtnic.
  • Napravite si potaknjence forzicije (Forsythia), hortenzije (Hydrangea macrophylla), nepravega jasmina (Philadelphus) in medvejke (Spiraea).

Češmin (Berberis)

Zimzeleni češmini, vključno z vrstami B. darwinii, B. linearifolia in B. x stenophylla ne potrebujejo skoraj nobenega obrezovanja. V juniju lahko obrežete žive meje iz češmina, ali pa oblikujete grme, vendar boste s tem izgubili jagode, ki bi se razvile iz cvetov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal. Pomladitveno obrezovanje izvedemo pozimi.

Budleja (Buddleja)

V nasprotju z metuljnikom (B. davidii), budleji B. alternifolia in B. globosa cvetita na lanskih poganjkih. Spomladansko obrezovanje bi vas tako stalo letošnjih cvetov, zaradi česar jih raje obrezujte po cvetenju. Odstranite mrtve ali poškodovane poganjke in skrajšajte predolge poganjke, da uravnovesite obliko grma. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Dren (Cornus)

Pozimi cvetoče drene kot npr. C. mas in C. officinalis samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Relika (Cytisus)

Po cvetenju obrežemo kultivarje C. scoparius in C x praecox, da očedimo rastline. Če relike vec let ne obrežemo, bo ob vznožju postala gola, bujnost cvetenja pa se bo zmanjšala. Cvetne poganjke porežite do močnega brsta ali stranskega poganjka, ki ne nosi cvetov. Poskusite odstraniti vsaj polovico lanske rasti. Ne režite v star les, ker relika težko odganja iz lesa. Stare in zanemarjene grme je najbolje nadomestiti.

Dojcija (Deutzia)

Bujnost cvetenje dojcije ohranjamo z vsakoletnim obrezovanjem po cvetenju. Cvetne poganjke porežite do močnega brsta ali stranskega poganjka, ki ne nosi cvetov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Oljkovec (Eleagnus)

Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Rakitovec (Hippophae)

Težava pri obrezovanju rakitovca je, da je težavno ločiti odmrla stebla od živih. Odločitev bo lažja, če boste počakali do junija, ko z lahkoto vidite razliko, saj bodo mrtva stebla še vedno brez zelenja. Pri delu se primerno zaščitite pred ostrimi trni. Rakitovec pogosto poganjka divjake, vendar v nasprotju z drugimi grmi, odstranjevanje divjakov na nivoju tal, ne bo spodbudilo odganjanja še številčnejših novih divjakov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z močnim rezom na 10 cm višine, ali če se vam zdi to prevec ostro, z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Magnolija (Magnolia)

Obrezovanje kultivarji magnolij vrst M x soulangeana, M. liliflora in M. stellata v času dormance lahko povzroči odmiranje vej, v spomladanskem času pa močno krvavenje. Zato te vrste obrezujemo na začetku poletja, ko so že popolnoma olistane. Odstranimo vse odmrle in poškodovane veje, pri mlajših rastlinah pa tudi plodove, da rastlina prihrani energijo za rast. Zanemarjena drevesa lahko močno obrežemo tako, da odstranimo 2-3 najstarejše veje, vendar pri tem pazimo, da ohranimo uravnovešeno in odprto krošnjo. Po močnem rezu se lahko zgodi, da rastlina nekaj let ne bo cvetela.

Rožmarin (Rosmarinus)

Če rožmarina več let ne obrezujemo bo na bazi postal gol, zmanjšal pa se bo tudi obseg cvetenja. Po glavnem cvetenju odstranite vse poškodovane in odmrle poganjke. Pazite, da ne boste zarezali preveč v les, saj rožmarin slabo odganja iz lesa.

Medvejka (Spiraea)

Za dobro cvetenje je potrebno medvejke S. ‘Arguta’ in S. veithii po cvetenju obrezati. Cvetoča stebla porežemo do stranskega poganjka, ki ni nosil cvetov. Stare in zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete do tal, vendar boste pri tem izgubili cvetove prihodnjega leta. Lahko pa samo odstranite vsako tretje steblo. Žive meje porežite takoj po cvetenju. Vec o medvejkah.

Španski bezeg (Syringa)

Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, pri čemer pazite, da ne ostranite tudi novih poganjkov, ki poganjajo tik pod cvetovi, saj ti nosijo zasnove za cvetove prihodnjega leta. Odstranite vse divjake. Stare in zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete rastlino na približno 45 cm višine ali z odstranitvijo vsake tretje veje, s čimer nadaljujete še prihodnji dve leti.

Ob ribnikih

    • Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.

Preverite tudi kaj je potrebno v mesecu juniju postoriti na zelenjavnem vrtu.

vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v maju

Maj je mesec, ko je vrt že v polnem teku, kar pomeni tudi številna vrtna opravila, ki jih ne smemo pozabiti postoriti!

vrtna opravilaSplošna vrtna opravila

  • Namestite podporo za rastline, preden preveč zrastejo.
  • Odstranite odcvetele cvetove tulipanov in narcis ter jih pognojite s tekočim gnojilom, da si boste zagotovili lepe cvetove tudi naslednjo sezono.
  • Počakajte, da listje spomladanskih čebulic propade povsem po naravni poti, preden ga odstranite.
  • Obrežite zimzelene žive meje.
  • Redno kosite trato.

Trajnice in čebulnice

  • Posadite na prosto kane, dalije in gladiole ko mine nevarnost zapoznelih pozeb.
  • Ne pozabite podpreti rastlin še preden se pojavijo veliki in težki cvetovi kot npr. pri potonikah (Paeonia)
  • Zredčite enoletnice, ki ste jih posejali direktno na grede. Redčenje izvedite v 2-3 stopnjah v 14-dnevnih intervalih. Končni razmak med rastlinami naj bo nekje med 10 in 20 cm (odvisno od velikosti rastlin).
  • Pincirajte vršičke krizantem (Chrysanthemum) in sončnic (Helianthus), da vzpodbudite bolj grmičasto rast. Razen seveda, če želite imeti visoke rastline.
  • Razdelite jegliče (Primula) takoj po cvetenju.
  • Odstranite nekaj gostejših prepletov spominčic, preden sprostijo preveč semen.

Vzpenjavke

Sedaj se obrezujejo sroboti iz skupine 1 (zgodaj pomladi cvetoči sroboti npr. Clematis montana). Prvo pomlad po sajenju porežite vsa stebla na dolžino približno 30 cm. S tem boste vzpodbudili tvorbo novih poganjkov. Odrasle rastlin obrezujemo le, če želite omejiti njihovo razrast. Več o srobotih lahko preberet na naši strani namenjeni srobotom.

Drevesa in grmovnice

  • Napravite si potaknjence forzicije (Forsythia), hortenzije (Hydrangea macrophylla), nepravi jasmin (Philadelphus) in medvejke (Spiraea).
  • Po cvetenju obrežite pomladi cvetoče grmovnice kot npr. češmin (Berberis), japonsko kutino (Chaenomeles) in okrasni ribez (Ribes). Pri keriji (Kerria) odstranite vsako tretje steblo.

Abelija (Abelia)

Abelija potrebuje le malo obrezovanja. Odstranimo samo odmrla stebla in razredčimo pregosto zarasle dele rastlin. Odstranite vsako tretje steblo (začnite z najstarejšimi). Na hladnejših lega, kjer mraz poškoduje vrhove poganjkov pa celotno rastlino porežite do prvega brsta nad tlemi. Na enak način lahko pomladite tudi starejše ali zanemarjene rastline.

Jagodičnica (Arbutus)

Jagodičnica ne ne potrebuje skoraj nobene nege, vendar lahko starejše rastline oblikujete v drevesce tako, da z rastjo rastline odstranjujete spodnje veje. Prav tako vsako leto preglejte rastlino in odstranite vse poškodovane in odmrle veje.

Limonska verbena (Aloysia triphylla)

Limonska verbena sicer ni prezimno trdna, vendar na zaščite legi lahko tudi prezimi. Za vzpodbuditev rasti porežite rastlino do prvega močnega brsta približno 15 cm nad tlemi.

Japonska kutina (Chaenomeles)

Japonska kutina potrebuje le malo nege. V maju jo lahko nekoliko obrežete, s čimer izboljšate izgled za naslednje leto. Po cvetenju odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke in porežite novo rast na 5-6 listov dolžine.

Hibuskus (Hibiscus)

Vse vrste hibiskusov se obrezujejo pozno pomladi. Odstraniti morate vse poškodovane in odmrle poganjke. Preostale poganjke obrežite, če je grm že prerasel njemu namenjen prostor.

Zimzeleno kosteničje (Lonicera nitida)

Zimzeleno kosteničje z majhnimi listki je idealna rastlina za nizko živo mejo. Prvo pomlad po sajenju porežite vse poganjke za tretjino, s čimer boste spodbudili bolj košato razrast. Starejše rastline potrebujejo samo oblikovanje. Zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete do tal.

Lovorikovec (Prunus laurocerasus)

Lovorikovec bo, če ga ne boste redno obrezovali v nekaj letih zrasel v pravega velikana. Prvo pomlad po sajenju porežite vse poganjke za tretjino, s čimer boste spodbudili bolj košato razrast. Večje rastline obrezujte po potrebi. Pri uporabite raje vrtne škarje in ne škarje za živo mejo, saj boste pri uporabi slednjih na rastlini imeli polno na pol porezanih listov, ki bodo kvarili izgled rastline.

Ob ribnikih

Razdelite ali posadite lokvanje, če tega niste opravili že prejšnji mesec.

Preverite tudi kaj je potrebno v mesecu maju postoriti na zelenjavnem vrtu.

češnje

Čarobne češnje in sorodstvo

češnjeČešnje in sorodne rastline obsegajo okrog 430 rastlinskih vrst, ki uspevajo v zmerno toplem pasu severne poloble. Pravilno slovensko poimenovanje rodu Prunus, v katerem so zbrane, je sicer sliva, vendar se na okrasnem vrtu uporabljajo predvsem vrste, ki jih imenujemo češnje. Med predstavniku rodu, ki jih gojimo tudi zaradi okusnih plodov pa poleg sliv in češenj, najdemo še breskve, marelice, višnje in mandlje. Češnje lahko zrastejo v velika drevesa z več kot 10 m višine kot sta npr. divja češnja (Prunus avium) in češnjelika sliva (P. cerasifera). Med predstavniki tega rodu pa najdemo še številne nižje predstavnike, ki so primerni tudi za manjše vrtove. Med njimi prav posebno mesto zaslužijo japonske češnje, ki jih predstavljajo predvsem rodovi P. serrulata (P. jamasakura), P. speciosa, P. × yedoensis in P. sargentii. Na Japonskem njihovi cvetovi privabljajo množice ljudi, ki občudujejo njihovo lepoto. S češnjevimi cvetovi je povezane tudi veliko simbolike. Tako npr. predstavljajo minljivost lepote, kar je povezano s kratkim časom cvetenja.

Res le pomladni cvetovi?

Za popestritev zimske sivine lahko uporabite tudi prekrasno lubje okrasne češnje P. serrula, medtem ko bo vrsta P. subhirtella ‘Autumnalis’ s svojimi nežnimi cvetovi popestrila pozno jesen. Prava posebnost je pritlikava češnja P. pumila var. depressa, ki nikoli ne zraste več kot 30 cm in je zato primerna kot pokrovnica.

Češnje na okrasnem vrtu

Češnje so odlično drevo, s katerim si lahko uredite gredo, ki bo z nekaj dodatki, lep okras vrta skozi celo leto. Za zimzeleno strukturo grede v ozadje posadite živo mejo iz lovorikovca, ki bo dobro uspevala tudi v senci večjih okrasnih češenj. V ozadje posadite še češnjo P. serrula, ki bo pozimi okrasila gredo s svojim prekrasnim rdečkastim lubjem. Nekoliko nižji predstavnik japonske češnje P. serrulata ‘Kanzan’ bo gredi priskrbel obilico barve, ko bo spomladi odprl svoje nežne rožnate cvetove, v jeseni pa obarval svoje listje v živo rdečo barvo. Čudovita sorta je tudi P. serrulata ‘Pink Perfection’. Skozi sezono polnim rožnatim cvetovom sledijo bronasto obarvani mladi listi, ki poleti pozelenijo, jeseni pa preidejo v živahno oranžno-rdečo barvo. Na sončnem delu zasaditve posadite še nizko pokrovnico P. pumila var depressa, ki bo spomladi okrasila sprednji del grede s svojimi belimi cvetovi.
V zadnjem času je vedno bolj popularna tudi kombinacija okrasnega in uporabnega vrta. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena kvalitetne prehrane in si želijo sami pridelati zelenjavo in sadje, ki ni škropljeno s pesticidi. Kombinaciji okrasnega in uporabnega vrta pravimo »potager«. V njem rastejo poleg zelenjave in sadnega drevja tudi dišavnice in okrasne rastline. Kombinacij slednjih z uporabnimi rastlinami pa ima v zadnjem času še dodaten pomen v ekološki pridelavi, saj številne okrasne rastline na naraven način odganjajo škodljivce zelenjave. Izgled takšnega vrta lahko prenesemo tudi v okrasni vrt. Na sredino grede posadite sadno drevo npr. češnjo, višnjo ali slivo. Na robove gred posadite grmičke pušpana (Buxus sempervirens), ki jih porežite na kocko. Pušpane lahko po lastni želji nadomestite tudi z zimzelenim kovačnikom Lonicera nitida.

Primerne tudi za žive meje

Češnja V rodu najdemo poleg listopadnih tudi zimzelene predstavnike kot je npr. lovorikovec (P. laurocerasus), ki v zimskem času vrtu dajejo strukturo. Lovorikovec se odlično obnese tudi kot živa meja.

Češnje za živalim prijazen vrt

Čremsa P. padus je v primerjavi z nekaterimi drugimi predstavniku rodu nekoliko manj izrazito drevo, vendar je avtohtona vrsta, zaradi česar je še posebej primerna za živalim prijazen vrt. Poleti cvetove nadomestijo črni plodovi, ki teknejo številnim vrstam ptic.

vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v mesecu aprilu

Začel se je mesec april in potrebno je zavihati rokave, saj na nas čakajo številna vrtna opravila!

vrtna opravilaSplošna vrtna opravila

  • Namestite podporo za rastline, preden preveč zrastejo.
  • Ne pozabite, da je potrebno začeti s košnjo. Pokošen material dodajajte na kompost v tankih plasteh, ki jih lahko mešate z odpadlim listje. Preveč travnega odpada bo razpadlo v smrdečo sluz.
  • Okrog trate izrežite 7 cm globok jarek, ki bo preprečeval, da bi trava zlezla na gredo.
  • Od sredine aprila naprej lahko dosejujete trato na gole zaplate. Puskusite se izogniti hoji po sveži trati, dokler ni dosegla vsaj 5-7 cm višine.
  • Odstranite vso zaščito rastlin, ki jih je čez zimo varovala pred zrmzaljo. Sonce in dobra prezračenost bosta pospešili rast zdravih poganjkov.
  • Redno odstranjujte plevele iz gred. Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov. Grede z grmovnicami in vrtnicami pokrijemo s 5-7 cm zastirke, kar bo zadrževalo vlago v sušnih obdobjih. Azaleje in rododendroni ter kamelije so še posebej občutljivi na sušo in bodo tvorili manj cvetov.

Trajnice in čebulnice

    • Odstranjujte odcvetele cvetove mačeh, jegličev in drugih spomladanskih trajnic. Redno odstranjevanje odcvetelih cvetov pri mačehah bo podaljšalo cvetenje do zgodnjega poletja.
    • Odstranite rastline, ki niso preživele zmrzali.
    • Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih niste razdelili že v jeseni.
    • Posadite poleti cvetoče čebulnice. Pred sajenjem preverite ali je potrebno povečati prepustnost tal s peskom. Gomolji vetrnice (Anemone coronaria) potrebujejo še posebej dobro odvodnjavanje na rastišču.
    • Sedaj je tudi najboljši čas za sajenje gomoljev lilij.

Po potrebi nasujte pesek ali kamenčke okrog spomladi cvetočih rastlin na skalnjakih, da zmanjšajte možnost razvoja stebelne gnilobe.

Vzpenjavke

  • Pripnite vzpenjave vrtnice v čim bolj vodoravni smeri. S tem boste omejili tok sokov in vzpodbudili rast stranskih poganjkov – kar pomeni tudi več cvetov.
  • Privezujte vzpenjalke kot so srobot (Clematis) in kovačnik (Lonicera) redno na oporo.

Drevesa in grmovnice

Večina grmovnic sedaj že kaže znake rasti, zaradi česar je sedaj najprimernejši čas, da pregledamo rastline in odstranimo poganjke, ki so odmrli v zimskem času.

  • aprila lahko na hladnejših legah še presajate zimzelene grmovnice in iglavce.
  • v kolikor niste tega storili že prejšnji mesec, porežite grmovnice, ki jih gojite zaradi obarvanih stebel (vrbe in drene) na začetku meseca. Poganjke močno porežite na 1-2 cm dolžine.
  • v aprilu porežite tudi ruj (Cotinus), lesko (Corylus) in bezeg (Sambucus). Če želite ohraniti višino grma, lahko pustite par stebel neobrezanih. Mlada nova stebla bodo pognala večje in bolj obarvano listje.
  • z obrezovanjem forzicije (Forsythia) in japonske kutine (Chaenomeles) počakajte
  • do konca cvetenja, drugače boste izgubili del letošnjih cvetov.
    Sedaj lahko tudi pogrobate poganjke grmovnic: nepravi jasmin (Philadelphus), forzicija (Forsythia), hortenzija (Hydrangea) in kovačnik (Lonicera). Poganjki se bodo zakoreninili do naslednjega leta.

Avkuba (Aucuba japonica)

Aprila je idealen čas za obrezovanje aukube. Prvo pomlad po saditvi porežite grm za 1/3, da vzpodbudite gostejšo rast poganjkov na bazi. Naslednja leta pa vaš grm skoraj ne bo potreboval obrezovanja. Zanemarjene rastline lahko postopoma pomladite. Vsako pomlad porežite 1/3 poganjkov na 60-90 cm višine. Grm boste tako pomladili v treh letih.

Kamelija (Camellia)

Kamelije sicer ne potrebujejo skoraj nič obrezovanja, lahko pa po cvetenju odstranite nekaj šibkejših stebel. Za bolj kompaktno rast porežite lanske poganjke na nekaj brstov dolžine.

Resje (Calluna in Erica)

Za lep in urejen grm resje porežite takoj po cvetenju, še preden opazite novo rast. Poganjke odrežite tik pod odcvetelimi socvetji. Več o vresju.

Brškin (Cistus)

Prvo pomlad po posaditvi pincirajte glavne poganjke, da ustvarite bolj košato oblikovan grm. Kasneje je obrezovanje omejeno le na odstranjevanje odmrlih in nezaželjenih poganjkov. Zanemarjene grme nadomestite z novimi, ker se rastlina le slabo odziva na močno obrezovanje.

Leskovec (Corylopsis)

Obrezovanje ni potrebno, razen v primeru, da je grm že prerasel njemu namenjen prostor. V tem primeru lahko v aprilu odstranite najstarejše in šibkejše poganjke.

Panešplja (Cotoneaster)

Zimzelene in pol zimzelene panešplje potrebujejo le malo obrezovanja. Odstranimo samo odrmla stebla in razredčimo pregosto zarasle dele rastlin. V aprilu lahko tudi pomladite zanemarjene grme z močnim obrezovanjem.

Japonska trdoleska (Euonymus japonicus)

Prvo pomlad po posaditvi pri japonski trdoleski pincirajte glavne poganjke, da ustvarite bolj košato oblikovan grm. Kasneje je obrezovanje omejeno le na odstranjevanje odmrlih in nezaželjenih poganjkov. Zanemarjene grme nadomestite z novimi, ker se rastlina le slabo odziva na močno obrezovanje.

Fatsija (Fatsia japonica)

Če ima facija dovolj prostora, je obrezovanje skoraj nepotrebno. V primeru, da je rastlina že prerasla njej namenjen prostor pa odstranite 1/3 stebel (začnite z najstarejšimi).

Fozicija (Forsythia)

Ne obrezujte forzicije prvih nekaj let po posaditvi. Nasprotno pa za bujno cvetenje odrasle rastline potrebujejo redno spomladansko obrezovanje. Pomladite grm s obrezovanjem 1/3 stebel do močnega brsta blizu tal.

Kovačnik (Lonicera)

Pozimi cvetoče kovačnike kot npr. dišeči kovačnik (Lonicera fragrantissima) v aprilu porežemo toliko,
da preprečimo grmu prekomerno razbohotenje. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Osmantus (Osmanthus)

Obrezovanje ni potrebno z izjemo odstranjevanja mrtvih ali poškodovanih stebel. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Pieris (Pieris)

Obrezovanje ni potrebno z izjemo odstranjevanja mrtvih ali poškodovanih stebel. Odstranite odcvetele cvetove in porežite napačno rastoča ali šibka stebla.

Petoprstnik (Potentilla)

Rastlino ohranimo mlado in rastočo s krajšanjem lanskih poganjkov za 1/3 dolžine. Starejše ali zanemarjene grme lahko pomladimo z močnim obrezovanjem do osnove grma.

Ob ribnikih

  • Razdelite obrobne rastline ob ribnikih in lokvanje, ko začnejo kazati znake rasti.
  • Pognojite vodne rastline s počasi sproščajočim se gnojilom.
  • Očistite vodne filtre.
  • Počistite močvirnat vrt in dodajte zastirke.

Preverite tudi kaj je potrebno v mesecu aprilu postoriti na zelenjavnem vrtu.

trajnice za višino

Trajnice za višino: tudi nizke rastline lahko razgibajo gredo

Stepske lilije - trajnice za višinoNavadno na vrtu ustvarjamo vertikalno razgibanost z več plastmi zasaditev – v ozadju se dvigujejo drevesa in visoke grmovnice, v osrednjem delu nižje grmovnice in visoke trajnice, za ospredje pa poskrbijo različne nizke rastline. Pri tem pa ni nujno, da se držimo tega ustaljenega vzorca. Tudi, če na vrtu nimamo prostora za drevesa in velike grmovnice, si lahko zamislimo vertikalno razgibano gredo ter jo zapolnimo izključno s trajnicami.
Zelnate trajnice združujejo skoraj celotno rastlinsko pestrost, kar s seboj ne prinese le različnih barv in oblik, temveč tudi veliko raznolikost velikosti. Med njimi najdemo blazinaste rastline, ki bodo odlična zapolnitev prostorov med skalami na skalnjaku kot tudi velikanke, ki se bodo dvignile visoko nad naše glave. Predstavljene trajnice za višino vam bodo pomagale dopolniti višino povprečno visokih trajnic in ustvariti marsikatero razgibano zasaditev.

Nizke cvetoče blazine

Številne rastline dosežejo skoraj minimalno višino, zaradi katere bolj spominjajo na mahovnate preproge kot na trajnice. Med temi cvetočimi blazinami zelo pogosto srečamo predstavnike materine dušice (Thymus). Prekrasen predstavnik je sorta T. serpyllum ‘Pink Chintz’, ki bo oblikovala zelene blazine prekrite z rožnatimi cvetovi. Sorta je tudi prijetno dišeča in bo privabila številne opraševalce. Za izredno nizko rastočo preprogo pa izberite vrsto T. pseudolanuginosus. Slednja je ena izmed najbolj kosmatih materinih dušic in je odlična kot nenavadna pokrovnica med kamni na skalnjaku.
Poleg materinih dušic goste preproge ustvarja tudi plazeči skrečnik (Ajuga reptans). Plazeči skrečnik bo zasaditve polepšal ne le s cvetovi, temveč tudi z barvitimi listi. Izbirate lahko med sortami z zelenimi ali škrlatnimi listi (npr. ‘Atropurpurea). Za še bolj pisano listje pa posadite sorto ‘Burgundy Glow’, ki ima živahne liste posejane zaplatami vinsko rdeče in kremasto bele barve.
Prekrasne pokrovne blazine ustvarijo tudi kamnokreči (Saxifraga). Posadite jih na skalnato gredo ali ob zgornji rob škarpe in v kratkem času bodo zapolnili prostore, se prelili preko robov in ter jih spomladi prekrili s kopico belih ali rožnatih cvetov.

Trajnice za višino

Popolno nasprotje nizkih blazinam trajnic so resnične trajnice za višino, ki se lahko kosajo z marsikatero grmovnico. Čudovit primer je orjaška bodalica (Stipa gigantea), ki bo pognala preko dva metra visoka socvetja. Poleg višine bo v zasaditev vnesla tudi nekaj gibanja, ko se bodo njena socvetja pozibavala v vetru. Za odlično kombinacijo jo podsadite z okrasnim lukom Allium hollandicum ‘Purple Sensation’ .
Za čudovite poletne cvetovi lahko posadite še akant (Acanthus mollis). Akant je čudovita rastlina iz skupine ustnjatic, ki bo zrasla do 150 cm visoko. Njeni nežni beli cvetovi so pravi kontrast bodičasto nazobčanim zelenim listom. Pri sortah kot je npr. ‘Tasmanian Angel’ pa lahko občudujete tudi rožnate cvetove in celo marmorirane liste. Sorazmerno bujnost rastline se lahko odlično izkoristi tudi za zasaditve z eksotično tropsko tematiko.
Med prekrasnimi velikankami nikakor ne smemo izpustiti tudi sorodnice pikaste konjske grive (E. maculatum). Pikasti konjska griva bo zrasla več kot 2 m visoko in na tej zavidljivi višini zacvetela z oblački vijoličasto-rožnatih cvetov. Njene cvetove boste lahko občudovali vse od poznega poletja pa do sredine jeseni, zaradi česar je odlična izbira za obdobje pozne sezone.
V kolikor pa imate resnično veliko prostora, si lahko omislite tudi resnično prvakinjo med orjakinjami – dlanastokrpa gunera (Gunnera manicata). Dlanastokrpa gunera je resnično enkratna rastlina, ki bo pritegnila vse poglede. Njeni masivni listi z izrazitimi venami bodo zapolnili več kvadratnih metrov površine. Ker potrebuje trajno vlažna tla, je primerna kot obrobna zasaditev večjih ribnikov.

breza

Breza – bledikavo živahno drevo

brezaBreza je verjetno prvo drevo, ki ga ob pogledu na naravo ločimo od preostalega gozda v ozadju. Zaradi njihovega značilnega belega lubja in gibanja v vetru, jih le težko zamenjamo z drugimi lesnimi predstavniki. Omenjeni lastnosti pa sta tudi razlog, zakaj jih pogosto sadimo na okrasne vrtove. Seveda pa nam pride prav tudi pogosto ozka krošnja, ki ne zavzame preveč prostora.
Breze so skupina listavcev, ki so razširjeni po severni polobli. Navadno so kratkožive pionirske lesne vrste, ki jih pogosto najdemo na predelih, kjer je malo večjih lesnih predstavnikov. Še posebej pogoste so v hladnejših predelih severne hemisfere. Vse pripadajo rodu Betula, ki vključuje 30-60 rastlinskih vrst. Žal pa jih je kar 11 na seznamu ogroženih rastlin

Čudoviti evrazijski predstavniki

Med predstavniki, ki jih uspevajo pri nas je tudi navadna breza (Betula pendula). Zraste v srednje visoko drevo z značilno belim lubljem, ki ga prekinjajo črne lise. Sorazmerno podobna ji je vrsta B. pubescens, od katere se razlikuje po golih in nekoliko bolj trikotnih listih. Obe vrsti imate sorazmerno prepustne krošnje, zaradi česar bodo tla pod njima dobivala še vedno dovolj svetlobe, da jih podsadimo z okrasnimi grmovnicami in trajnicami.
Poleg vrst, ki jih lahko pri nas občudujemo tudi v naravi pa se na vrtovih in v parkih pogosto pojavlja še en predstavnik evrazijske skupine brez – himalajska breza (Betula utilis). Slednja izhaja (kot že ime pove) iz Himalaje, kjer uspeva vse do 4500 m.n.v. Znanstveno ime – ”utilis” namiguje na uporabnost številnih delov te rastline, saj so poleg lesa v preteklosti na veliko uporabljali tudi njeno lubje, ki je nadomeščalo papir. V sedanjem času pa lubje pogosto uporabljajo za pakiranje stvari, kot npr. maslo. V isto vrsto spada tudi podvrsta himalajske breze (B. utilis var. jaquemontii), ki so jo nekoč vodili kot samostojno vrsto. Slednja je resnično odlična izbira za okrasni vrt. Posadite sorto kot je npr. ’Grayswood Ghost’, ki ima že skoraj srebrnkasto belo lublje, s katerim bo razsvetlila vsako zimsko sivino.
Še bolj vzhodno je doma ermanova breza (B. ermanii), ki jo v naravi najdemo na SV Kitajske, v Koreji, na Japonskem in vzhodu Rusije. Za razliko od himalajske breze, ima ermanova breza v lubju tudi nekatere toplejše tone rožnatih in kremastih nians, ki ji dajo v angleščini ime ”zlata breza” (Gold birch). Odlična izbira je sorta ’Grayswood Hill’, ki so vzgojili v 50. letih prejšnjega stoletja in je prejela tudi prestižno AGM nagrado. Še nekoliko bolj oranžkastih tonov pa je lubje sorte ’Hakkoda Orange’, ki je nekoliko mlajša sorta. Zraste nekje do 8 m višine, zaradi česar je primerna tudi za manjše vrtove.
Na povsem nasprotne koncu barvnega razpona lubja je vrsta B. albosinensis. To je prekrasna breza iz zahodne Kitajske pri kateri so globlje plasti lubja obarvane v mahagoni rdečo barvo. Vrsta zraste v srednje visoko drevo s konično oblikovano krošnjo. Čeprav zraste do 20 m visoko, je njena rast počasna in bo za polno velikost potrebovala veliko časa. V kolikor bi želeli na svoj vrt posaditi to temno obarvano vrsto, vendar je vaše vrtnarije ne držijo, lahko namesto nje poskusite s sorto himalajske breze ’Wakehurst Place Chocolate’. Kot pove že njeno ime, so njeni poganjki obarvani v barvo čokolade, ki jo lahko uporabite kot kontrast svetlejšim predstavnikom te skupine dreves.

Breze najdemo tudi v Ameriki

Približno deset vrst brez pa najdemo tudi v Severni Ameriki. Črna breza (B. nigra). Slednja se ponaša s precej neznačilnim lubjem, ki je navadno sestavljeno iz sivkasto-rjavih lusk. Zaradi velike variabilnosti v obarvanosti lubja te vrste pa lahko pri nekaterih predstavnikih opazimo tudi kremasto belo lubje.
Na vzhodni obali Sev. Amerike pa uspeva tudi rumena breza (B. alleghaniensis), ki je morda še boljši kandidat za poimenovanje ”zlata breza”. Njeno lubje je obarvano v rumenkasto-bronaste tone, ki na soncu prehajajo že v zlato-bakrene odtenke. Podobno kot večina brez zraste nekje do 20 m višine in požene prekrasne poganjke, ki če jih nekoliko podrgnemo oddajo prijetno aromo zelenkinega (Gaultheria procumbens) olja. Še bolj je aroma izrazita pri lubju sladke breze (B. lenta), ki prav tako uspeva na SV Severne Amerike. Slednjo so na veliko uporabljali za proizvodnjo zelenkinega eteričnega olja in po imenu sodeč seveda tudi za pridobivanje sladkega sirupa podobnega javorjevemu.
breza

Uporabnost na okrasnem vrtu

Breze so pravi magnet za poglede, zaradi česar jih lahko uporabimo kot samostojno drevo. Še lepše je, če lahko zasadimo več dreves skupaj in podsadimo s trajnicami. Zaradi svojega videza bodo odlično izgledale tako v formalni kot v bolj sproščeni zasaditvi. Med posameznimi drevesi in podrastjo pa lahko speljete potko iz svetlega kamna ali peska, ki se bo lepo navezovana na bledo lubje brez.

Še kakšna zanimivost

Breze niso samo velika drevesa, temveč najdemo tudi predstavnike, ki ne presežejo naše višine. Mednje spada pritlikava breza (B. nana), ki zraste le dober meter visoko. Naseljuje vsa arktična področja, kjer uspeva v hribovitem svetu med 300 in 850 m.n.v.
Na Islandiji proizvajajo različne likerje in druge alkoholne pijače, ki vsebujejo brezino lubje in sladkobni sok. Različne druge pijače z dodatkom breze pa najdemo tudi v različnih drugih državah. Brezin les je bil tudi osnova za pridobivanje brezinega sladkorja (ksilitol), ki pa je sedaj večino proizveden in koruznih storžev.