breza

Breza – bledikavo živahno drevo

brezaBreza je verjetno prvo drevo, ki ga ob pogledu na naravo ločimo od preostalega gozda v ozadju. Zaradi njihovega značilnega belega lubja in gibanja v vetru, jih le težko zamenjamo z drugimi lesnimi predstavniki. Omenjeni lastnosti pa sta tudi razlog, zakaj jih pogosto sadimo na okrasne vrtove. Seveda pa nam pride prav tudi pogosto ozka krošnja, ki ne zavzame preveč prostora.
Breze so skupina listavcev, ki so razširjeni po severni polobli. Navadno so kratkožive pionirske lesne vrste, ki jih pogosto najdemo na predelih, kjer je malo večjih lesnih predstavnikov. Še posebej pogoste so v hladnejših predelih severne hemisfere. Vse pripadajo rodu Betula, ki vključuje 30-60 rastlinskih vrst. Žal pa jih je kar 11 na seznamu ogroženih rastlin

Čudoviti evrazijski predstavniki

Med predstavniki, ki jih uspevajo pri nas je tudi navadna breza (Betula pendula). Zraste v srednje visoko drevo z značilno belim lubljem, ki ga prekinjajo črne lise. Sorazmerno podobna ji je vrsta B. pubescens, od katere se razlikuje po golih in nekoliko bolj trikotnih listih. Obe vrsti imate sorazmerno prepustne krošnje, zaradi česar bodo tla pod njima dobivala še vedno dovolj svetlobe, da jih podsadimo z okrasnimi grmovnicami in trajnicami.
Poleg vrst, ki jih lahko pri nas občudujemo tudi v naravi pa se na vrtovih in v parkih pogosto pojavlja še en predstavnik evrazijske skupine brez – himalajska breza (Betula utilis). Slednja izhaja (kot že ime pove) iz Himalaje, kjer uspeva vse do 4500 m.n.v. Znanstveno ime – ”utilis” namiguje na uporabnost številnih delov te rastline, saj so poleg lesa v preteklosti na veliko uporabljali tudi njeno lubje, ki je nadomeščalo papir. V sedanjem času pa lubje pogosto uporabljajo za pakiranje stvari, kot npr. maslo. V isto vrsto spada tudi podvrsta himalajske breze (B. utilis var. jaquemontii), ki so jo nekoč vodili kot samostojno vrsto. Slednja je resnično odlična izbira za okrasni vrt. Posadite sorto kot je npr. ’Grayswood Ghost’, ki ima že skoraj srebrnkasto belo lublje, s katerim bo razsvetlila vsako zimsko sivino.
Še bolj vzhodno je doma ermanova breza (B. ermanii), ki jo v naravi najdemo na SV Kitajske, v Koreji, na Japonskem in vzhodu Rusije. Za razliko od himalajske breze, ima ermanova breza v lubju tudi nekatere toplejše tone rožnatih in kremastih nians, ki ji dajo v angleščini ime ”zlata breza” (Gold birch). Odlična izbira je sorta ’Grayswood Hill’, ki so vzgojili v 50. letih prejšnjega stoletja in je prejela tudi prestižno AGM nagrado. Še nekoliko bolj oranžkastih tonov pa je lubje sorte ’Hakkoda Orange’, ki je nekoliko mlajša sorta. Zraste nekje do 8 m višine, zaradi česar je primerna tudi za manjše vrtove.
Na povsem nasprotne koncu barvnega razpona lubja je vrsta B. albosinensis. To je prekrasna breza iz zahodne Kitajske pri kateri so globlje plasti lubja obarvane v mahagoni rdečo barvo. Vrsta zraste v srednje visoko drevo s konično oblikovano krošnjo. Čeprav zraste do 20 m visoko, je njena rast počasna in bo za polno velikost potrebovala veliko časa. V kolikor bi želeli na svoj vrt posaditi to temno obarvano vrsto, vendar je vaše vrtnarije ne držijo, lahko namesto nje poskusite s sorto himalajske breze ’Wakehurst Place Chocolate’. Kot pove že njeno ime, so njeni poganjki obarvani v barvo čokolade, ki jo lahko uporabite kot kontrast svetlejšim predstavnikom te skupine dreves.

Breze najdemo tudi v Ameriki

Približno deset vrst brez pa najdemo tudi v Severni Ameriki. Črna breza (B. nigra). Slednja se ponaša s precej neznačilnim lubjem, ki je navadno sestavljeno iz sivkasto-rjavih lusk. Zaradi velike variabilnosti v obarvanosti lubja te vrste pa lahko pri nekaterih predstavnikih opazimo tudi kremasto belo lubje.
Na vzhodni obali Sev. Amerike pa uspeva tudi rumena breza (B. alleghaniensis), ki je morda še boljši kandidat za poimenovanje ”zlata breza”. Njeno lubje je obarvano v rumenkasto-bronaste tone, ki na soncu prehajajo že v zlato-bakrene odtenke. Podobno kot večina brez zraste nekje do 20 m višine in požene prekrasne poganjke, ki če jih nekoliko podrgnemo oddajo prijetno aromo zelenkinega (Gaultheria procumbens) olja. Še bolj je aroma izrazita pri lubju sladke breze (B. lenta), ki prav tako uspeva na SV Severne Amerike. Slednjo so na veliko uporabljali za proizvodnjo zelenkinega eteričnega olja in po imenu sodeč seveda tudi za pridobivanje sladkega sirupa podobnega javorjevemu.
breza

Uporabnost na okrasnem vrtu

Breze so pravi magnet za poglede, zaradi česar jih lahko uporabimo kot samostojno drevo. Še lepše je, če lahko zasadimo več dreves skupaj in podsadimo s trajnicami. Zaradi svojega videza bodo odlično izgledale tako v formalni kot v bolj sproščeni zasaditvi. Med posameznimi drevesi in podrastjo pa lahko speljete potko iz svetlega kamna ali peska, ki se bo lepo navezovana na bledo lubje brez.

Še kakšna zanimivost

Breze niso samo velika drevesa, temveč najdemo tudi predstavnike, ki ne presežejo naše višine. Mednje spada pritlikava breza (B. nana), ki zraste le dober meter visoko. Naseljuje vsa arktična področja, kjer uspeva v hribovitem svetu med 300 in 850 m.n.v.
Na Islandiji proizvajajo različne likerje in druge alkoholne pijače, ki vsebujejo brezino lubje in sladkobni sok. Različne druge pijače z dodatkom breze pa najdemo tudi v različnih drugih državah. Brezin les je bil tudi osnova za pridobivanje brezinega sladkorja (ksilitol), ki pa je sedaj večino proizveden in koruznih storžev.

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje grmovnic v septembru

obrezovanje grmovnicPoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v avgustu.

Abelija (Abelia)

Mlade rastline ne potrebujejo drugega kot odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Ob močni pozebi preko zime, pozno spomladi porežite poganjke skoraj do tal.

Kovačnik (Lonicera)

Še vedno lahko obrezujete grmaste kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’. Listopadne ovijalke obrežemo sedaj, medtem ko zimzeleno vrsto (L. japonica) obrezujemo zgodaj spomladi.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Jasmin (Jasminum officinale)

Rastlino obrezujemo po cvetenju. Dobro prenesejo močno obrezovanje, zaradi česar jih lahko pomladimo z močnim skrajšanjem poganjkov (50 cm nad tlemi).

Pasijonka (Passiflora)

Za najbolj bogato cvetenje pasijonko takoj po sajenju porežite na 30 cm višine. S tem boste vzpodbudili razvoj stranskih poganjkov že nizko na rastlini. Stare rastline je najbolje nadomestiti z novimi. Ne pozabite tudi preveriti, kako je potrebno prezimiti pasijonko.

vrtna opravila

Vrtna opravila v maju

vrtna opravila

Zelnate trajnice

Namestite podporo za rastline, preden preveč zrastejo.

Zredčite enoletnice, ki ste jih posejali direktno na grede. Redčenje izvedite v 2-3 stopnjah v 14-dnevnih intervalih. Končni razmak med rastlinami naj bo nekje med 10 in 20 cm (odvisno od velikosti rastlin).

Ne pozabite podpreti rastlin še preden se pojavijo veliki in težki cvetovi kot npr. pri potonikah (Paeonia)

Pincirajte vršičke krizantem (Chrysanthemum) in sončnic (Helianthus), da vzpodbudite bolj grmičasto rast. Razen seveda, če želite imeti visoke rastline.

Razdelite jegliče (Primula) takoj po cvetenju.

Odstranite nekaj gostejših prepletov spominčic, preden sprostijo preveč semen.

Čebulnice in gomoljnice

Posadite na prosto kane (Canna), ko mine nevarnost zapoznelih pozeb.

Odstranite odcvetele cvetove tulipanov in narcis ter jih pognojite s tekočim gnojilom, da si boste zagotovili lepe cvetove tudi naslednjo sezono.

Počakajte, da listje spomladanskih čebulic propade povsem po naravni poti, preden ga odstranite.

Grmovnice

Obrežite zimzelene žive meje.

Po cvetenju obrežite pomladi cvetoče grmovnice kot npr. češmin (Berberis), japonsko kutino (Chaenomeles) in okrasni ribez (Ribes). Pri keriji (Kerria) odstranite vsako tretje steblo.

Napravite si potaknjence forzicije (Forsythia), hortenzije (Hydrangea macrophylla), nepravi jasmin (Philadelphus) in medvejke (Spiraea).

Druga opravila

Zredčite pregosto zrasla stebla gorskega srobota (Clematis montana).

Redno kosite trato.

Razdelite ali posadite lokvanje, če tega niste opravili že prejšnji mesec.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu maju postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

trata

Marčevska opravila na okrasnem vrtu

trataZelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu februarju postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

obrezovanje grmovnic

Februarska opravila na okrasnem vrtu

Okrasne trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo.

Odstranite liste telohom, ki tvorijo cvetove nizko pri tleh (npr. Helleborus x hybridus in H. niger), da bodo cvetovi lepše vidni. S tem boste odstranili tudi možne okužbe (telohova listna pikčavost).

Cvetovi teloha bodo lepši, če jih ne bodo skazile blatne kaplje dežja, zato okrog rastlin natrosite zastirko.

Preverite ali je zaščita pred mrazom občutljivejših rastlin še vedno na mestu.

Konec meseca porežite stebla prezimljenih fuksij in jih prenesite v svetel, topel prostor, da vzpodbudite novo rast.

Konec meseca lahko tudi pognojite grede.

Naredite lahko koreninske potaknjence maka (Papaver), lučnika (Verbascum), akanta (Acanthus) in plamenk (Phlox).

Posadite čebulice gladiol v lonce in jih prenesite na svetlo mesto pri 10°C, kar bo pospešilo cvetenje kasneje v sezoni.

Posejete lahko dišeči grahor. Lonce postavite v hladen prostor.

Grmi in drevesa

Še vedno lahko posadite drevesa in grme z golimi koreninami.

Pohitite, če hočete narediti potaknjence forzicije (Forsythia), vajgele (Weigela), eskalonije (Escalonia), šipka (Rosa), ribeza (Ribes), japonske kutine (Chaenomeles) ali oljčice (Eleagnus).

Odstranite vse povsem zeleno obarvane liste marmoriranih sort grmičevja, da ne pride do prevlade zelene barve.

Vzpenjavke

Obrežete lahko vzpenjavke: bršljan (Hedera), viniko (Partenocissus) in glicinijo (Wisteria).

Obrežete lahko tudi jasminovo trobo (Campsis). Stranske poganjke skrajšajte na dve do tri brste.

Po cvetenju obrežite zimski jasmin (Jasminum nudiflorum). Odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke. Stranske poganjke skrajšajte na približno 5 cm, kar bo polepšalo izgled rastline in izboljšalo cvetenje prihodnjo sezono. Ob obrezovanju rastlino tudi pognojite, saj bo zaradi obrezovanja pognala nove poganjke.

Še nekaj video nasvetov:

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu februarju postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

Ptice

Okrasni vrt primeren tudi za ptice

PticeNajboljši vrtovi za ptice so tisti, ki ne ponujajo pticam samo prostor za gnezdenje, temveč tudi raznolike vire hrane. S pozno jesenjo se količina hrane, ki je na voljo v naravi počasi zmanjšuje, zaradi česar bodo ptice hvaležne za dodatno hrano, ki jo lahko ponudijo naši vrtovi. Pri tem nikakor ne potrebujemo velikega vrta, da bi zagotovili pticam nekaj naravne hrane v revnejšem zimskem času.

Pticam prijazne rastline

Že dolgo je znano, da ptice jeseni in pozimi zobajo različne plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Nekoč so domnevali, da gre zgolj za nadomestno hrano, ko pticam zmanjka polžev, deževnikov in žuželk. V zadnjem času pa se pojavlja vedno več dokazov, da so številni plodovi pomemben del prehrane ptic in so ključni za njihovo preživetje.
Bršljan in bodika sta na vrhu seznama rastlin primernih za prehrano rastlin, saj obdržita svoje plodove še dolgo v zimo. Pri bodiki morate biti pozorni, saj bodo plodovi zrasli samo na ženski rastlini. Kljub temu pa morate posaditi tudi moško rastlino, saj drugače ne boste imeli plodov. V kolikor nimate dovolj prostora za dve bodiki lahko posadite tudi enodomno sorto kot sta npr. Ilex aquifolium ‘Pyramidalis’ in ‘J.C. van Tol’, ki nosita tako ženske kot moške cvetove. Bršljan lahko pticam ponudi nekoliko bolj raznoliko hrano. Njegovi pozni cvetovi privabijo v času pomanjkanja drugih cvetov številne žuželke, ki služijo kot hrana žužkojedim pticam. Temni plodovi, ki nasledijo cvetove pa bodo dobrodošla hrana za ptice, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano.
Z nekaj kombiniranja pa lahko na svojem vrtu ustvarite gredo, ki pticam pomagala prebroditi zimo, hkrati pa bo v okras vašemu vrtu.

Zasaditev za ptice

Že, če vključite na svoj vrt vzpenjavko s plodovi, ki bodo na voljo še dolgo po koncu sezone, kakšno drevo s plodovi v pozno zimskem času in nekaj trajnic s semenskimi glavicami, boste na vrt postavili zaporedje rastlin, ki bodo preko daljšega obdobja nudila prehrano številnim vrstam ptic.
Kot osredno rastlino grede posadite jablano. Izberite divjo jablano oz. lesniko (Malus sylvestris) kot je npr. sorta ‘John Downie’, ki bo spomladi prekrita s cvetovi, v jeseni pa s plodovi za ptice. V osrednji del grede posadite mahonijo (Mahonia x media ‘Winter Sun’) z izrazitimi bodičastimi listi. Kot že ime sorte nakaže, bo grm sredi zime odprl svoje živahno rumene cvetove, ki bodo popestrili gredo. Tik pred pomladjo bodo cvetove nadomestili vijoličasti-modrikasti plodovi, ki bodo pticam pomagali premostiti čas do pomladi.
PticeV ospredje grede posadite pritlikave tunbergove češmine (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) z živahnimi rdečimi listi in rumenimi pomladnimi cvetovi. Jeseni se bo na češminih pojavili ovalni rdečkasti plodovi, ki so dober vir hrane za različne vrste ptic. Po želji lahko češmin nadomestite tudi z glavincem (Centaurea scabiosa). Njegovi škrlatni cvetovi privablja
jo različne žuželke, ki so hrana žužkojedim pticam. V jeseni pa bodo okusna semena glavincev dobrodošla popestritev prehrane ptic, ki jedo semena. Če je le mogoče, izkoristite še ozadje grede. Posadite vzpenjavko (npr. že omenjeni bršljan) ali pa vzpenjavi grm kot je npr. ognjeni grm (Pyracantha). Poskusite s sorto ‘Saphyr Jaune’ z rumeno obarvanimi plodovi, ki bodo tvorili lep kontrast rdečim plodovom drugih rastlin na gredi. Namesto ognjenega grma lahko uporabite tudi kosteničje (Lonicera). Za zgodnje cvetove izberite sorto L. japonica ‘Halliana’, ki bo zacvetela že sredi pomladi, medtem ko bo križanec L. x tellmanniana svoje oranžno-rumene cvetove odprl šele po maju. Pri obeh vrstah bodo cvetovom sledili plodovi za ptice.

Še nekaj za zgodnjo hrano

Med rastline v ospredju grede pomešajte še čebulnice, ki bodo dober vir nektarja za žuželke. Slednje pa bodo seveda okusna hrana za lačne ptice. Kot dopolnitev zgornje zasaditve izberite hrušice kot je npr. Muscari botryoides s prekrasnimi modrimi cvetovi. Za zgodnje cvetove je primerna tudi snežna modrica (Chionodoxa forbesii). Obe vrsti se bosta dobro obnesli v senci jablane. Za nekoliko kasnejše cvetove pa posadite montbrecije (Crocosmia) ali bolgarski luk (Nectaroscordum siculum).

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje dreves in grmovnic v oktobru

obrezovanjePoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v septembru.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Gledičija (Gleditsia)

Gledičije navadno oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Rastlina potrebuje le malo nege. Spodnje veje odstranimo nekje do 2m višine, da naredimo proctor za povešave veje.

Oreh (Juglans)

Ce še niste obrezali orehov, je sedaj še zadnji čas, da to storite. Ce pride pozimi do zloma glavnega poganjka ga odstranite, pri čemer zarežite v zdrav les ter ga nadomestite
z novim poganjkom. Odsraslih dreves ne obrezujte, saj so orehi dokaj občutljivi na obrezovanje.

Negnoj (Laburnum)

Negnoj je najbolje obrezati nekje med koncem poletja in božičem, ko drevesa ne krvavijo. Rastline ne prenese močnega obrezovanja, zaradi česar je pomembno, da jo oblikujete že v mladosti. Mladim rastlina odstranite najnižje veje, da dvignete krošnjo. Več o negnoju.

Tulipanovec (Liriodendron)

Tulipanovec lahko obrezujete od oktobra do februarja, ko je rastline dormantna. Navadno je potrebno le odstraniti veje, ki se križajo med seboj in kazijo izgled krošnje. Ob rasti rastline postopoma odstranjujemo spodnje veje do višine 2 m, da oblikujemo krošnjo.

Okrasna jablana (Malus)

Še eno drevo, ki ga obrezujemo v času dormance, je okrasna jablana. Različne vrste okrasnih jablan tvorijo različno oblikovane krošnje. Vrsta Malus floribunda je grmičasta rastlina z mnogimo stebli, medtem ko druge vrste oblikujejo krošnje na enem samem deblu. Grmičaste okrasne jablane oblikujte v eno-debelno drevo z odstranitvijo odvečnih stebel. Ob obrezovanju lahko pri vseh vrstah okrasni jablan pride do poganjanja “divjakov”, ki jih morate v celoti odstraniti takoj, ko se pojavijo. Odraslih dreves ne obrezujemo, saj lahko pride do razvoja glivnih bolezni.

Vrba (Salix)

Vrbe oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavih oblikah postopoma dvigujemo krošnjo na 2 m višine,
da naredimo proctor za povešave poganjke.

Vinika (Partenocissus)

Pri mladih rastlinah privežemo mlade poganjke na podlago. Odrasle rastline obrezujemo med oktobrom in božičem. Stare in zanemarjene rastline lahko močno porežemo do močnih brstov nekje 1m od tal.

senčno rastišče - japonska vetrnica

Senčno rastišče – temačni kotički vrta

Senčno rastiščePrav tako kot so raznoliki različni stili vrtov, se med seboj razlikujejo tudi različni deli vrta. Poleg sončne grede, ki se cel dan koplje v soncu, se lahko na vrtu skriva tudi precej temnejši predel, ki ga senči stara smreka. Čeprav se razmere med obema rastiščema precej razlikujejo pa je senčno rastišče prav tako pripravno in zanimivo za vzgojo okrasnic kot sončna greda.

Senca in senca

Svetlobne razmere med soncem in senco so precej očitne, vendar se lahko tudi senčne razmere med seboj precej razlikujejo. Senca, ki ustvarjata zid ali hiša, je precej drugačna od sence pod krošnjo velikega listopadnega drevesa. Senčno rastišče pod drevesi je namreč značilno, da se skozi leto spreminja , saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše kot kasneje v sezoni. Zgodnje rastline, ki že ob začetku pomladi pokukajo na plan imajo tako na voljo več svetlobe kot njihove kasnejše sorodnice. Razlikujeta pa se seveda tudi v “jakosti” sence, saj je slednja pod drevesi precej manj močna.
Na senčnih legah pa se pogosto lahko oblikujejo tudi bolj sušnate razmere. Listje dreves namreč ne zadržuje samo sončne svetlobe, temveč prepreči tudi dežju, da bi dosegel tla. Podobno se lahko zgodi tudi ob vznožju vrtnih zidov.

Sajenje na senčni gredi

senčno rastišče - japonska vetrnicaRastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kar pomeni, da je potrebno tla ustrezno pripraviti. Gozdne rastline imajo rade s humusom bogata tla, ki dobro zadržujejo vlago. V kolikor želite del vašega vrta zasaditi s senčnimi rastlinami je pomembno, da pred sajenjem ustrezno pripravite tla. Dodajte jim dosti organske snovi v obliki komposta (približno 4-5 veder na kvadratni meter), ki bo izboljšal zadrževanje vlage. Med posajene rastline nasujte še zastirko, ki bo preprečevala prekomerno odhlapevanje vode iz tal.

Senčna greda

Za osnovo zasaditve posadite v ozadje japonske vetrnice (Anemone ‘Honorine Jobert’), ki bodo jeseni senco razsvetlile s svojimi nežnimi belimi cvetovi. Njihovo gosto listje bo odlično služilo tudi zatiranju plevelov, ki bi lahko pognali med okrasnimi rastlinami. Poleg japonskih vetrnic posadite še svetilko (Actaea simplex ‘Brunette’). Sorta ‘Brunette’ je prekrasna, nekaj čez meter visoka trajnica s temnimi škrlatno-črnimi listi. Njeni beli cvetovi z nekaj rožnatega pridiha, bodo lepo dopolnjevali belo temo zasaditve. Za nadaljevanje teme pa v ospredje posadite še liriopo (Liriope muscari). Izberite sorto ‘Monroe White’, ki požene bela socvetja. Črtalasti listi liriope bodo prekrili ospredje grede in ji dali nekaj strukture v zimskim mesecih. Za dodatno strukturo v zimskem času posadite še davidovo brogovito (Viburnum davidii). Njeni temno zeleni listi z izrazitimi žilami še posebej pridejo do izraza, ko jih prekrije slana. V kolikor boste gredo oblikovali ob zidu ali boste v ozadju postavili ustrezno podporo, jo lahko zaključite še s kakšno vzpenjavko. V senčni legi bosta uspevala tako vedno zeleni bršljan (Hedera helix) kot tudi listopadna vinika (Parthenocissus henryana), ki se bo v jesenskem času obarvala v živahne rdeče barve.

Še nekaj idej

Z nekaj dopolnitvami lahko senčno rastišče zasadite tako, da bo doseglo svoj višek v različnih delih sezone. V kolikor želite nekoliko bolj poudariti spomladanski del sezone lahko v ospredje grede posadite še pljučnik (Pulmonaria), vzpenjavko pa nadomestite s kakšnim izmed gorskih srobotov (Clematis montana) kot je npr. sorta ‘Tetrarose’ z enostavnimi rožnatimi cvetovi. Njegovo listje ima prijeten bronast odtenek, ki je odlično ozadje za cvetove na gredi.
Za nekoliko kasneje v sezoni posadite zali kobulček (Astrantia), ki bo svoje cvetove odprl konec pomladi, nato pa cvetel še dolgo v poletje. Po želji lahko tudi dodate kakšno nizko poleti cvetočo grmovnico kot je vejgela (Weigela florida ‘Foliis Purpureis’).
Odlično se bodo odrezale tudi različne poleti cvetoče čebulnice. Posadite lahko različne lilije, ki prenesejo nekaj več sence kot je npr. turška lilija (Lilium martagon). Za spomladanski okras pa izberite njihove nekoliko zgodnejše sorodnice. V senci bosta uspevali tako modra čebulica (Scilla siberica) kot tudi rumeno cvetoča jarica (Eranthis hiemalis).

inkovska lilija

Ali je vsaka lilija res lilija?

Na naših vrtovih najdemo številne čebulnice in trajnice, ki v imenu vsebujejo besedo lilija. Tako na naših gredah uspevajo inkovska lilija, enodnevna lilija (maslenica), baklasta lilija, stepska lilija in afriška lilija. Čeprav vse te rastline združuje ime lilija pa z rastlinami iz rodu lilija (Lilium) nimajo nič skupnega. Ne samo, da številne med njimi niso čebulnice kot prave lilije, temveč gre za zelo pisano zbirko rastlin iz najrazličnejših koncev sveta.

Baklasta lilija

baklasta lilijaŠe en predstavnik afriške flore so tudi baklaste lilije, ki pripadajo rodu Kniphofia. Ime so dobile po nemškem zdravniku in botaniku Johannu Hieronymusu Kniphofu. Baklaste lilije so trajnice z dolgimi travam podobnimi listi, ki pri nekaterih dosežejo do 1,5 m dolžine. Sredi listne rozete pa pozno poleti poženejo cvetna stebla z živahno obarvanimi socvetji. Barve cvetove se med vrstami in sortami nekoliko razlikujejo, pri vseh pa so obarvani v tople tone rumene, oranžne in rdeče barve.
Na gredi jim naklonite sončno rastišče in jih kombinirajte z drugimi pozno poleti cvetočimi rastlinami kot so npr. montbrecije. Baklaste lilije načeloma dobro prenašajo sušo, vendar bodo uspevale bolje, če jim boste ob sušnem vremenu naklonili nekaj vode.

Inkovska lilija

Za razliko od afriške in baklaste lilije pa inkovska lilija izvira iz tropskih in subtropskih predelov Amerike. Za inkovsko lilijo je značilna membrana, ki povezuje med seboj vse prašnike. Po tej membrani je inkovska lilija dobili tudi znanstveno ime – Hymenocallis, kar v grščini pomeni »lepa membrana«.
Čebulice inkovske lilije posadite tako, da bo vrat čebulice malo nad površino substrata. inkovska lilijaSubstrat naj bo bogat z organsko snovjo, vendar mu dodajte tudi nekaj grobega peska, s čimer boste izboljšali odcednost. Takoj, ko se pojavijo prvi listi, začnite rastline redno zalivati. Vsaka dva tedna pa rastlino zalijte še z razredčenim mineralnim gnojilom. Inkovske lilije bodo najbolje na soncu ali v polsenci. Za resnično enkratne cvetove poskusite z vrsto Hymenocallis x spofforthiae ‘Sulphur Queen’, ki požene prekrasne bele cvetove z pridihom zelene in rumene barve. Njeni cvetovi so tudi čudovito nadišavljeni.

Gniloba gladiol

Gniloba gladiol

Gniloba gladiol

Glive iz skupine Fusarium povzročajo pri gladiolah in acidantera (Acidanthera bicolor = Gladiolus callicanthus) propad čebulic in posledično tudi nadzemnega dela rastline. Natančnješe je povzročitelj gliva Fusarium oxysporum f. gladioli, ki je prisotna v tleh. Rastline se okužejo preko sajenja v zemljo, v kateri je prisotna gliva.

Simptomi

Prisotnost gnilobe gladiol se pokaže kot rumenenje in zavrta rast listov, ki jim lahko sledijo tudi deformirani in razbarvani cvetovi. Obolele rastline se lahko popolnoma posušijo, porjavijo in propadejo ali pa v primeru, da okužba ni tako močna ostanejo žive, vendar močno prizadete.
Prve simptome lahko opazimo med rastno sezono na poganjkih, ali pa že pred tem kot gnilobna področja na čebulici. Tako lahko ločimo dve obliki gnilobe, ki jo povzroča ta gliva: rjava gniloba in gniloba prevajalnih tkiv. Prva je precej pogostejša in se kaže kot rjavo-črna področja na površini čebulice (navadno pri bazi). Tkivo čebulice ostane čvrsto, vendar se skrči in postane luskasto. Gniloba prevajalnih tkiv je precej redkejša in se pokaže kot globoko področje gnilobe po osrednjem delu čebulice.

Nekemično zatiranje

Za preprečevanje bolezni je najbolje kontrolirati količino gnojil, ki jih uporabljamo pri gladiolah. Še posebej ne smemo pretiravati z dušikom. Vsako sezono pred sajenjem tudi preglejte čebulice in zavrzite vse čebulice, ki kažejo znake bolezni. S tem boste zmanjšali možnost prenosa na zdrave rastline.