vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v maju

Maj je mesec, ko je vrt že v polnem teku, kar pomeni tudi številna vrtna opravila, ki jih ne smemo pozabiti postoriti!

vrtna opravilaSplošna vrtna opravila

  • Namestite podporo za rastline, preden preveč zrastejo.
  • Odstranite odcvetele cvetove tulipanov in narcis ter jih pognojite s tekočim gnojilom, da si boste zagotovili lepe cvetove tudi naslednjo sezono.
  • Počakajte, da listje spomladanskih čebulic propade povsem po naravni poti, preden ga odstranite.
  • Obrežite zimzelene žive meje.
  • Redno kosite trato.

Trajnice in čebulnice

  • Posadite na prosto kane, dalije in gladiole ko mine nevarnost zapoznelih pozeb.
  • Ne pozabite podpreti rastlin še preden se pojavijo veliki in težki cvetovi kot npr. pri potonikah (Paeonia)
  • Zredčite enoletnice, ki ste jih posejali direktno na grede. Redčenje izvedite v 2-3 stopnjah v 14-dnevnih intervalih. Končni razmak med rastlinami naj bo nekje med 10 in 20 cm (odvisno od velikosti rastlin).
  • Pincirajte vršičke krizantem (Chrysanthemum) in sončnic (Helianthus), da vzpodbudite bolj grmičasto rast. Razen seveda, če želite imeti visoke rastline.
  • Razdelite jegliče (Primula) takoj po cvetenju.
  • Odstranite nekaj gostejših prepletov spominčic, preden sprostijo preveč semen.

Vzpenjavke

Sedaj se obrezujejo sroboti iz skupine 1 (zgodaj pomladi cvetoči sroboti npr. Clematis montana). Prvo pomlad po sajenju porežite vsa stebla na dolžino približno 30 cm. S tem boste vzpodbudili tvorbo novih poganjkov. Odrasle rastlin obrezujemo le, če želite omejiti njihovo razrast. Več o srobotih lahko preberet na naši strani namenjeni srobotom.

Drevesa in grmovnice

  • Napravite si potaknjence forzicije (Forsythia), hortenzije (Hydrangea macrophylla), nepravi jasmin (Philadelphus) in medvejke (Spiraea).
  • Po cvetenju obrežite pomladi cvetoče grmovnice kot npr. češmin (Berberis), japonsko kutino (Chaenomeles) in okrasni ribez (Ribes). Pri keriji (Kerria) odstranite vsako tretje steblo.

Abelija (Abelia)

Abelija potrebuje le malo obrezovanja. Odstranimo samo odmrla stebla in razredčimo pregosto zarasle dele rastlin. Odstranite vsako tretje steblo (začnite z najstarejšimi). Na hladnejših lega, kjer mraz poškoduje vrhove poganjkov pa celotno rastlino porežite do prvega brsta nad tlemi. Na enak način lahko pomladite tudi starejše ali zanemarjene rastline.

Jagodičnica (Arbutus)

Jagodičnica ne ne potrebuje skoraj nobene nege, vendar lahko starejše rastline oblikujete v drevesce tako, da z rastjo rastline odstranjujete spodnje veje. Prav tako vsako leto preglejte rastlino in odstranite vse poškodovane in odmrle veje.

Limonska verbena (Aloysia triphylla)

Limonska verbena sicer ni prezimno trdna, vendar na zaščite legi lahko tudi prezimi. Za vzpodbuditev rasti porežite rastlino do prvega močnega brsta približno 15 cm nad tlemi.

Japonska kutina (Chaenomeles)

Japonska kutina potrebuje le malo nege. V maju jo lahko nekoliko obrežete, s čimer izboljšate izgled za naslednje leto. Po cvetenju odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke in porežite novo rast na 5-6 listov dolžine.

Hibuskus (Hibiscus)

Vse vrste hibiskusov se obrezujejo pozno pomladi. Odstraniti morate vse poškodovane in odmrle poganjke. Preostale poganjke obrežite, če je grm že prerasel njemu namenjen prostor.

Zimzeleno kosteničje (Lonicera nitida)

Zimzeleno kosteničje z majhnimi listki je idealna rastlina za nizko živo mejo. Prvo pomlad po sajenju porežite vse poganjke za tretjino, s čimer boste spodbudili bolj košato razrast. Starejše rastline potrebujejo samo oblikovanje. Zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete do tal.

Lovorikovec (Prunus laurocerasus)

Lovorikovec bo, če ga ne boste redno obrezovali v nekaj letih zrasel v pravega velikana. Prvo pomlad po sajenju porežite vse poganjke za tretjino, s čimer boste spodbudili bolj košato razrast. Večje rastline obrezujte po potrebi. Pri uporabite raje vrtne škarje in ne škarje za živo mejo, saj boste pri uporabi slednjih na rastlini imeli polno na pol porezanih listov, ki bodo kvarili izgled rastline.

Ob ribnikih

Razdelite ali posadite lokvanje, če tega niste opravili že prejšnji mesec.

Preverite tudi kaj je potrebno v mesecu maju postoriti na zelenjavnem vrtu.

češnje

Čarobne češnje in sorodstvo

češnjeČešnje in sorodne rastline obsegajo okrog 430 rastlinskih vrst, ki uspevajo v zmerno toplem pasu severne poloble. Pravilno slovensko poimenovanje rodu Prunus, v katerem so zbrane, je sicer sliva, vendar se na okrasnem vrtu uporabljajo predvsem vrste, ki jih imenujemo češnje. Med predstavniku rodu, ki jih gojimo tudi zaradi okusnih plodov pa poleg sliv in češenj, najdemo še breskve, marelice, višnje in mandlje. Češnje lahko zrastejo v velika drevesa z več kot 10 m višine kot sta npr. divja češnja (Prunus avium) in češnjelika sliva (P. cerasifera). Med predstavniki tega rodu pa najdemo še številne nižje predstavnike, ki so primerni tudi za manjše vrtove. Med njimi prav posebno mesto zaslužijo japonske češnje, ki jih predstavljajo predvsem rodovi P. serrulata (P. jamasakura), P. speciosa, P. × yedoensis in P. sargentii. Na Japonskem njihovi cvetovi privabljajo množice ljudi, ki občudujejo njihovo lepoto. S češnjevimi cvetovi je povezane tudi veliko simbolike. Tako npr. predstavljajo minljivost lepote, kar je povezano s kratkim časom cvetenja.

Res le pomladni cvetovi?

Za popestritev zimske sivine lahko uporabite tudi prekrasno lubje okrasne češnje P. serrula, medtem ko bo vrsta P. subhirtella ‘Autumnalis’ s svojimi nežnimi cvetovi popestrila pozno jesen. Prava posebnost je pritlikava češnja P. pumila var. depressa, ki nikoli ne zraste več kot 30 cm in je zato primerna kot pokrovnica.

Češnje na okrasnem vrtu

Češnje so odlično drevo, s katerim si lahko uredite gredo, ki bo z nekaj dodatki, lep okras vrta skozi celo leto. Za zimzeleno strukturo grede v ozadje posadite živo mejo iz lovorikovca, ki bo dobro uspevala tudi v senci večjih okrasnih češenj. V ozadje posadite še češnjo P. serrula, ki bo pozimi okrasila gredo s svojim prekrasnim rdečkastim lubjem. Nekoliko nižji predstavnik japonske češnje P. serrulata ‘Kanzan’ bo gredi priskrbel obilico barve, ko bo spomladi odprl svoje nežne rožnate cvetove, v jeseni pa obarval svoje listje v živo rdečo barvo. Čudovita sorta je tudi P. serrulata ‘Pink Perfection’. Skozi sezono polnim rožnatim cvetovom sledijo bronasto obarvani mladi listi, ki poleti pozelenijo, jeseni pa preidejo v živahno oranžno-rdečo barvo. Na sončnem delu zasaditve posadite še nizko pokrovnico P. pumila var depressa, ki bo spomladi okrasila sprednji del grede s svojimi belimi cvetovi.
V zadnjem času je vedno bolj popularna tudi kombinacija okrasnega in uporabnega vrta. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena kvalitetne prehrane in si želijo sami pridelati zelenjavo in sadje, ki ni škropljeno s pesticidi. Kombinaciji okrasnega in uporabnega vrta pravimo »potager«. V njem rastejo poleg zelenjave in sadnega drevja tudi dišavnice in okrasne rastline. Kombinacij slednjih z uporabnimi rastlinami pa ima v zadnjem času še dodaten pomen v ekološki pridelavi, saj številne okrasne rastline na naraven način odganjajo škodljivce zelenjave. Izgled takšnega vrta lahko prenesemo tudi v okrasni vrt. Na sredino grede posadite sadno drevo npr. češnjo, višnjo ali slivo. Na robove gred posadite grmičke pušpana (Buxus sempervirens), ki jih porežite na kocko. Pušpane lahko po lastni želji nadomestite tudi z zimzelenim kovačnikom Lonicera nitida.

Primerne tudi za žive meje

Češnja V rodu najdemo poleg listopadnih tudi zimzelene predstavnike kot je npr. lovorikovec (P. laurocerasus), ki v zimskem času vrtu dajejo strukturo. Lovorikovec se odlično obnese tudi kot živa meja.

Češnje za živalim prijazen vrt

Čremsa P. padus je v primerjavi z nekaterimi drugimi predstavniku rodu nekoliko manj izrazito drevo, vendar je avtohtona vrsta, zaradi česar je še posebej primerna za živalim prijazen vrt. Poleti cvetove nadomestijo črni plodovi, ki teknejo številnim vrstam ptic.

vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v mesecu aprilu

Začel se je mesec april in potrebno je zavihati rokave, saj na nas čakajo številna vrtna opravila!

vrtna opravilaSplošna vrtna opravila

  • Namestite podporo za rastline, preden preveč zrastejo.
  • Ne pozabite, da je potrebno začeti s košnjo. Pokošen material dodajajte na kompost v tankih plasteh, ki jih lahko mešate z odpadlim listje. Preveč travnega odpada bo razpadlo v smrdečo sluz.
  • Okrog trate izrežite 7 cm globok jarek, ki bo preprečeval, da bi trava zlezla na gredo.
  • Od sredine aprila naprej lahko dosejujete trato na gole zaplate. Puskusite se izogniti hoji po sveži trati, dokler ni dosegla vsaj 5-7 cm višine.
  • Odstranite vso zaščito rastlin, ki jih je čez zimo varovala pred zrmzaljo. Sonce in dobra prezračenost bosta pospešili rast zdravih poganjkov.
  • Redno odstranjujte plevele iz gred. Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov. Grede z grmovnicami in vrtnicami pokrijemo s 5-7 cm zastirke, kar bo zadrževalo vlago v sušnih obdobjih. Azaleje in rododendroni ter kamelije so še posebej občutljivi na sušo in bodo tvorili manj cvetov.

Trajnice in čebulnice

    • Odstranjujte odcvetele cvetove mačeh, jegličev in drugih spomladanskih trajnic. Redno odstranjevanje odcvetelih cvetov pri mačehah bo podaljšalo cvetenje do zgodnjega poletja.
    • Odstranite rastline, ki niso preživele zmrzali.
    • Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih niste razdelili že v jeseni.
    • Posadite poleti cvetoče čebulnice. Pred sajenjem preverite ali je potrebno povečati prepustnost tal s peskom. Gomolji vetrnice (Anemone coronaria) potrebujejo še posebej dobro odvodnjavanje na rastišču.
    • Sedaj je tudi najboljši čas za sajenje gomoljev lilij.

Po potrebi nasujte pesek ali kamenčke okrog spomladi cvetočih rastlin na skalnjakih, da zmanjšajte možnost razvoja stebelne gnilobe.

Vzpenjavke

  • Pripnite vzpenjave vrtnice v čim bolj vodoravni smeri. S tem boste omejili tok sokov in vzpodbudili rast stranskih poganjkov – kar pomeni tudi več cvetov.
  • Privezujte vzpenjalke kot so srobot (Clematis) in kovačnik (Lonicera) redno na oporo.

Drevesa in grmovnice

Večina grmovnic sedaj že kaže znake rasti, zaradi česar je sedaj najprimernejši čas, da pregledamo rastline in odstranimo poganjke, ki so odmrli v zimskem času.

  • aprila lahko na hladnejših legah še presajate zimzelene grmovnice in iglavce.
  • v kolikor niste tega storili že prejšnji mesec, porežite grmovnice, ki jih gojite zaradi obarvanih stebel (vrbe in drene) na začetku meseca. Poganjke močno porežite na 1-2 cm dolžine.
  • v aprilu porežite tudi ruj (Cotinus), lesko (Corylus) in bezeg (Sambucus). Če želite ohraniti višino grma, lahko pustite par stebel neobrezanih. Mlada nova stebla bodo pognala večje in bolj obarvano listje.
  • z obrezovanjem forzicije (Forsythia) in japonske kutine (Chaenomeles) počakajte
  • do konca cvetenja, drugače boste izgubili del letošnjih cvetov.
    Sedaj lahko tudi pogrobate poganjke grmovnic: nepravi jasmin (Philadelphus), forzicija (Forsythia), hortenzija (Hydrangea) in kovačnik (Lonicera). Poganjki se bodo zakoreninili do naslednjega leta.

Avkuba (Aucuba japonica)

Aprila je idealen čas za obrezovanje aukube. Prvo pomlad po saditvi porežite grm za 1/3, da vzpodbudite gostejšo rast poganjkov na bazi. Naslednja leta pa vaš grm skoraj ne bo potreboval obrezovanja. Zanemarjene rastline lahko postopoma pomladite. Vsako pomlad porežite 1/3 poganjkov na 60-90 cm višine. Grm boste tako pomladili v treh letih.

Kamelija (Camellia)

Kamelije sicer ne potrebujejo skoraj nič obrezovanja, lahko pa po cvetenju odstranite nekaj šibkejših stebel. Za bolj kompaktno rast porežite lanske poganjke na nekaj brstov dolžine.

Resje (Calluna in Erica)

Za lep in urejen grm resje porežite takoj po cvetenju, še preden opazite novo rast. Poganjke odrežite tik pod odcvetelimi socvetji. Več o vresju.

Brškin (Cistus)

Prvo pomlad po posaditvi pincirajte glavne poganjke, da ustvarite bolj košato oblikovan grm. Kasneje je obrezovanje omejeno le na odstranjevanje odmrlih in nezaželjenih poganjkov. Zanemarjene grme nadomestite z novimi, ker se rastlina le slabo odziva na močno obrezovanje.

Leskovec (Corylopsis)

Obrezovanje ni potrebno, razen v primeru, da je grm že prerasel njemu namenjen prostor. V tem primeru lahko v aprilu odstranite najstarejše in šibkejše poganjke.

Panešplja (Cotoneaster)

Zimzelene in pol zimzelene panešplje potrebujejo le malo obrezovanja. Odstranimo samo odrmla stebla in razredčimo pregosto zarasle dele rastlin. V aprilu lahko tudi pomladite zanemarjene grme z močnim obrezovanjem.

Japonska trdoleska (Euonymus japonicus)

Prvo pomlad po posaditvi pri japonski trdoleski pincirajte glavne poganjke, da ustvarite bolj košato oblikovan grm. Kasneje je obrezovanje omejeno le na odstranjevanje odmrlih in nezaželjenih poganjkov. Zanemarjene grme nadomestite z novimi, ker se rastlina le slabo odziva na močno obrezovanje.

Fatsija (Fatsia japonica)

Če ima facija dovolj prostora, je obrezovanje skoraj nepotrebno. V primeru, da je rastlina že prerasla njej namenjen prostor pa odstranite 1/3 stebel (začnite z najstarejšimi).

Fozicija (Forsythia)

Ne obrezujte forzicije prvih nekaj let po posaditvi. Nasprotno pa za bujno cvetenje odrasle rastline potrebujejo redno spomladansko obrezovanje. Pomladite grm s obrezovanjem 1/3 stebel do močnega brsta blizu tal.

Kovačnik (Lonicera)

Pozimi cvetoče kovačnike kot npr. dišeči kovačnik (Lonicera fragrantissima) v aprilu porežemo toliko,
da preprečimo grmu prekomerno razbohotenje. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Osmantus (Osmanthus)

Obrezovanje ni potrebno z izjemo odstranjevanja mrtvih ali poškodovanih stebel. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Pieris (Pieris)

Obrezovanje ni potrebno z izjemo odstranjevanja mrtvih ali poškodovanih stebel. Odstranite odcvetele cvetove in porežite napačno rastoča ali šibka stebla.

Petoprstnik (Potentilla)

Rastlino ohranimo mlado in rastočo s krajšanjem lanskih poganjkov za 1/3 dolžine. Starejše ali zanemarjene grme lahko pomladimo z močnim obrezovanjem do osnove grma.

Ob ribnikih

  • Razdelite obrobne rastline ob ribnikih in lokvanje, ko začnejo kazati znake rasti.
  • Pognojite vodne rastline s počasi sproščajočim se gnojilom.
  • Očistite vodne filtre.
  • Počistite močvirnat vrt in dodajte zastirke.

Preverite tudi kaj je potrebno v mesecu aprilu postoriti na zelenjavnem vrtu.

trajnice za višino

Trajnice za višino: tudi nizke rastline lahko razgibajo gredo

Stepske lilije - trajnice za višinoNavadno na vrtu ustvarjamo vertikalno razgibanost z več plastmi zasaditev – v ozadju se dvigujejo drevesa in visoke grmovnice, v osrednjem delu nižje grmovnice in visoke trajnice, za ospredje pa poskrbijo različne nizke rastline. Pri tem pa ni nujno, da se držimo tega ustaljenega vzorca. Tudi, če na vrtu nimamo prostora za drevesa in velike grmovnice, si lahko zamislimo vertikalno razgibano gredo ter jo zapolnimo izključno s trajnicami.
Zelnate trajnice združujejo skoraj celotno rastlinsko pestrost, kar s seboj ne prinese le različnih barv in oblik, temveč tudi veliko raznolikost velikosti. Med njimi najdemo blazinaste rastline, ki bodo odlična zapolnitev prostorov med skalami na skalnjaku kot tudi velikanke, ki se bodo dvignile visoko nad naše glave. Predstavljene trajnice za višino vam bodo pomagale dopolniti višino povprečno visokih trajnic in ustvariti marsikatero razgibano zasaditev.

Nizke cvetoče blazine

Številne rastline dosežejo skoraj minimalno višino, zaradi katere bolj spominjajo na mahovnate preproge kot na trajnice. Med temi cvetočimi blazinami zelo pogosto srečamo predstavnike materine dušice (Thymus). Prekrasen predstavnik je sorta T. serpyllum ‘Pink Chintz’, ki bo oblikovala zelene blazine prekrite z rožnatimi cvetovi. Sorta je tudi prijetno dišeča in bo privabila številne opraševalce. Za izredno nizko rastočo preprogo pa izberite vrsto T. pseudolanuginosus. Slednja je ena izmed najbolj kosmatih materinih dušic in je odlična kot nenavadna pokrovnica med kamni na skalnjaku.
Poleg materinih dušic goste preproge ustvarja tudi plazeči skrečnik (Ajuga reptans). Plazeči skrečnik bo zasaditve polepšal ne le s cvetovi, temveč tudi z barvitimi listi. Izbirate lahko med sortami z zelenimi ali škrlatnimi listi (npr. ‘Atropurpurea). Za še bolj pisano listje pa posadite sorto ‘Burgundy Glow’, ki ima živahne liste posejane zaplatami vinsko rdeče in kremasto bele barve.
Prekrasne pokrovne blazine ustvarijo tudi kamnokreči (Saxifraga). Posadite jih na skalnato gredo ali ob zgornji rob škarpe in v kratkem času bodo zapolnili prostore, se prelili preko robov in ter jih spomladi prekrili s kopico belih ali rožnatih cvetov.

Trajnice za višino

Popolno nasprotje nizkih blazinam trajnic so resnične trajnice za višino, ki se lahko kosajo z marsikatero grmovnico. Čudovit primer je orjaška bodalica (Stipa gigantea), ki bo pognala preko dva metra visoka socvetja. Poleg višine bo v zasaditev vnesla tudi nekaj gibanja, ko se bodo njena socvetja pozibavala v vetru. Za odlično kombinacijo jo podsadite z okrasnim lukom Allium hollandicum ‘Purple Sensation’ .
Za čudovite poletne cvetovi lahko posadite še akant (Acanthus mollis). Akant je čudovita rastlina iz skupine ustnjatic, ki bo zrasla do 150 cm visoko. Njeni nežni beli cvetovi so pravi kontrast bodičasto nazobčanim zelenim listom. Pri sortah kot je npr. ‘Tasmanian Angel’ pa lahko občudujete tudi rožnate cvetove in celo marmorirane liste. Sorazmerno bujnost rastline se lahko odlično izkoristi tudi za zasaditve z eksotično tropsko tematiko.
Med prekrasnimi velikankami nikakor ne smemo izpustiti tudi sorodnice pikaste konjske grive (E. maculatum). Pikasti konjska griva bo zrasla več kot 2 m visoko in na tej zavidljivi višini zacvetela z oblački vijoličasto-rožnatih cvetov. Njene cvetove boste lahko občudovali vse od poznega poletja pa do sredine jeseni, zaradi česar je odlična izbira za obdobje pozne sezone.
V kolikor pa imate resnično veliko prostora, si lahko omislite tudi resnično prvakinjo med orjakinjami – dlanastokrpa gunera (Gunnera manicata). Dlanastokrpa gunera je resnično enkratna rastlina, ki bo pritegnila vse poglede. Njeni masivni listi z izrazitimi venami bodo zapolnili več kvadratnih metrov površine. Ker potrebuje trajno vlažna tla, je primerna kot obrobna zasaditev večjih ribnikov.

breza

Breza – bledikavo živahno drevo

brezaBreza je verjetno prvo drevo, ki ga ob pogledu na naravo ločimo od preostalega gozda v ozadju. Zaradi njihovega značilnega belega lubja in gibanja v vetru, jih le težko zamenjamo z drugimi lesnimi predstavniki. Omenjeni lastnosti pa sta tudi razlog, zakaj jih pogosto sadimo na okrasne vrtove. Seveda pa nam pride prav tudi pogosto ozka krošnja, ki ne zavzame preveč prostora.
Breze so skupina listavcev, ki so razširjeni po severni polobli. Navadno so kratkožive pionirske lesne vrste, ki jih pogosto najdemo na predelih, kjer je malo večjih lesnih predstavnikov. Še posebej pogoste so v hladnejših predelih severne hemisfere. Vse pripadajo rodu Betula, ki vključuje 30-60 rastlinskih vrst. Žal pa jih je kar 11 na seznamu ogroženih rastlin

Čudoviti evrazijski predstavniki

Med predstavniki, ki jih uspevajo pri nas je tudi navadna breza (Betula pendula). Zraste v srednje visoko drevo z značilno belim lubljem, ki ga prekinjajo črne lise. Sorazmerno podobna ji je vrsta B. pubescens, od katere se razlikuje po golih in nekoliko bolj trikotnih listih. Obe vrsti imate sorazmerno prepustne krošnje, zaradi česar bodo tla pod njima dobivala še vedno dovolj svetlobe, da jih podsadimo z okrasnimi grmovnicami in trajnicami.
Poleg vrst, ki jih lahko pri nas občudujemo tudi v naravi pa se na vrtovih in v parkih pogosto pojavlja še en predstavnik evrazijske skupine brez – himalajska breza (Betula utilis). Slednja izhaja (kot že ime pove) iz Himalaje, kjer uspeva vse do 4500 m.n.v. Znanstveno ime – ”utilis” namiguje na uporabnost številnih delov te rastline, saj so poleg lesa v preteklosti na veliko uporabljali tudi njeno lubje, ki je nadomeščalo papir. V sedanjem času pa lubje pogosto uporabljajo za pakiranje stvari, kot npr. maslo. V isto vrsto spada tudi podvrsta himalajske breze (B. utilis var. jaquemontii), ki so jo nekoč vodili kot samostojno vrsto. Slednja je resnično odlična izbira za okrasni vrt. Posadite sorto kot je npr. ’Grayswood Ghost’, ki ima že skoraj srebrnkasto belo lublje, s katerim bo razsvetlila vsako zimsko sivino.
Še bolj vzhodno je doma ermanova breza (B. ermanii), ki jo v naravi najdemo na SV Kitajske, v Koreji, na Japonskem in vzhodu Rusije. Za razliko od himalajske breze, ima ermanova breza v lubju tudi nekatere toplejše tone rožnatih in kremastih nians, ki ji dajo v angleščini ime ”zlata breza” (Gold birch). Odlična izbira je sorta ’Grayswood Hill’, ki so vzgojili v 50. letih prejšnjega stoletja in je prejela tudi prestižno AGM nagrado. Še nekoliko bolj oranžkastih tonov pa je lubje sorte ’Hakkoda Orange’, ki je nekoliko mlajša sorta. Zraste nekje do 8 m višine, zaradi česar je primerna tudi za manjše vrtove.
Na povsem nasprotne koncu barvnega razpona lubja je vrsta B. albosinensis. To je prekrasna breza iz zahodne Kitajske pri kateri so globlje plasti lubja obarvane v mahagoni rdečo barvo. Vrsta zraste v srednje visoko drevo s konično oblikovano krošnjo. Čeprav zraste do 20 m visoko, je njena rast počasna in bo za polno velikost potrebovala veliko časa. V kolikor bi želeli na svoj vrt posaditi to temno obarvano vrsto, vendar je vaše vrtnarije ne držijo, lahko namesto nje poskusite s sorto himalajske breze ’Wakehurst Place Chocolate’. Kot pove že njeno ime, so njeni poganjki obarvani v barvo čokolade, ki jo lahko uporabite kot kontrast svetlejšim predstavnikom te skupine dreves.

Breze najdemo tudi v Ameriki

Približno deset vrst brez pa najdemo tudi v Severni Ameriki. Črna breza (B. nigra). Slednja se ponaša s precej neznačilnim lubjem, ki je navadno sestavljeno iz sivkasto-rjavih lusk. Zaradi velike variabilnosti v obarvanosti lubja te vrste pa lahko pri nekaterih predstavnikih opazimo tudi kremasto belo lubje.
Na vzhodni obali Sev. Amerike pa uspeva tudi rumena breza (B. alleghaniensis), ki je morda še boljši kandidat za poimenovanje ”zlata breza”. Njeno lubje je obarvano v rumenkasto-bronaste tone, ki na soncu prehajajo že v zlato-bakrene odtenke. Podobno kot večina brez zraste nekje do 20 m višine in požene prekrasne poganjke, ki če jih nekoliko podrgnemo oddajo prijetno aromo zelenkinega (Gaultheria procumbens) olja. Še bolj je aroma izrazita pri lubju sladke breze (B. lenta), ki prav tako uspeva na SV Severne Amerike. Slednjo so na veliko uporabljali za proizvodnjo zelenkinega eteričnega olja in po imenu sodeč seveda tudi za pridobivanje sladkega sirupa podobnega javorjevemu.
breza

Uporabnost na okrasnem vrtu

Breze so pravi magnet za poglede, zaradi česar jih lahko uporabimo kot samostojno drevo. Še lepše je, če lahko zasadimo več dreves skupaj in podsadimo s trajnicami. Zaradi svojega videza bodo odlično izgledale tako v formalni kot v bolj sproščeni zasaditvi. Med posameznimi drevesi in podrastjo pa lahko speljete potko iz svetlega kamna ali peska, ki se bo lepo navezovana na bledo lubje brez.

Še kakšna zanimivost

Breze niso samo velika drevesa, temveč najdemo tudi predstavnike, ki ne presežejo naše višine. Mednje spada pritlikava breza (B. nana), ki zraste le dober meter visoko. Naseljuje vsa arktična področja, kjer uspeva v hribovitem svetu med 300 in 850 m.n.v.
Na Islandiji proizvajajo različne likerje in druge alkoholne pijače, ki vsebujejo brezino lubje in sladkobni sok. Različne druge pijače z dodatkom breze pa najdemo tudi v različnih drugih državah. Brezin les je bil tudi osnova za pridobivanje brezinega sladkorja (ksilitol), ki pa je sedaj večino proizveden in koruznih storžev.

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje grmovnic v septembru

obrezovanje grmovnicPoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v avgustu.

Abelija (Abelia)

Mlade rastline ne potrebujejo drugega kot odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Ob močni pozebi preko zime, pozno spomladi porežite poganjke skoraj do tal.

Kovačnik (Lonicera)

Še vedno lahko obrezujete grmaste kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’. Listopadne ovijalke obrežemo sedaj, medtem ko zimzeleno vrsto (L. japonica) obrezujemo zgodaj spomladi.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Jasmin (Jasminum officinale)

Rastlino obrezujemo po cvetenju. Dobro prenesejo močno obrezovanje, zaradi česar jih lahko pomladimo z močnim skrajšanjem poganjkov (50 cm nad tlemi).

Pasijonka (Passiflora)

Za najbolj bogato cvetenje pasijonko takoj po sajenju porežite na 30 cm višine. S tem boste vzpodbudili razvoj stranskih poganjkov že nizko na rastlini. Stare rastline je najbolje nadomestiti z novimi. Ne pozabite tudi preveriti, kako je potrebno prezimiti pasijonko.

vrtna opravila

Vrtna opravila v maju

vrtna opravila

Zelnate trajnice

Namestite podporo za rastline, preden preveč zrastejo.

Zredčite enoletnice, ki ste jih posejali direktno na grede. Redčenje izvedite v 2-3 stopnjah v 14-dnevnih intervalih. Končni razmak med rastlinami naj bo nekje med 10 in 20 cm (odvisno od velikosti rastlin).

Ne pozabite podpreti rastlin še preden se pojavijo veliki in težki cvetovi kot npr. pri potonikah (Paeonia)

Pincirajte vršičke krizantem (Chrysanthemum) in sončnic (Helianthus), da vzpodbudite bolj grmičasto rast. Razen seveda, če želite imeti visoke rastline.

Razdelite jegliče (Primula) takoj po cvetenju.

Odstranite nekaj gostejših prepletov spominčic, preden sprostijo preveč semen.

Čebulnice in gomoljnice

Posadite na prosto kane (Canna), ko mine nevarnost zapoznelih pozeb.

Odstranite odcvetele cvetove tulipanov in narcis ter jih pognojite s tekočim gnojilom, da si boste zagotovili lepe cvetove tudi naslednjo sezono.

Počakajte, da listje spomladanskih čebulic propade povsem po naravni poti, preden ga odstranite.

Grmovnice

Obrežite zimzelene žive meje.

Po cvetenju obrežite pomladi cvetoče grmovnice kot npr. češmin (Berberis), japonsko kutino (Chaenomeles) in okrasni ribez (Ribes). Pri keriji (Kerria) odstranite vsako tretje steblo.

Napravite si potaknjence forzicije (Forsythia), hortenzije (Hydrangea macrophylla), nepravi jasmin (Philadelphus) in medvejke (Spiraea).

Druga opravila

Zredčite pregosto zrasla stebla gorskega srobota (Clematis montana).

Redno kosite trato.

Razdelite ali posadite lokvanje, če tega niste opravili že prejšnji mesec.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu maju postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

trata

Vrtna opravila v mesecu marcu

vrtna opravila v marcuZelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga vrtna opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim mineralnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu marcu postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

obrezovanje grmovnic

Februarska opravila na okrasnem vrtu

Okrasne trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo.

Odstranite liste telohom, ki tvorijo cvetove nizko pri tleh (npr. Helleborus x hybridus in H. niger), da bodo cvetovi lepše vidni. S tem boste odstranili tudi možne okužbe (telohova listna pikčavost).

Cvetovi teloha bodo lepši, če jih ne bodo skazile blatne kaplje dežja, zato okrog rastlin natrosite zastirko.

Preverite ali je zaščita pred mrazom občutljivejših rastlin še vedno na mestu.

Konec meseca porežite stebla prezimljenih fuksij in jih prenesite v svetel, topel prostor, da vzpodbudite novo rast.

Konec meseca lahko tudi pognojite grede.

Naredite lahko koreninske potaknjence maka (Papaver), lučnika (Verbascum), akanta (Acanthus) in plamenk (Phlox).

Posadite čebulice gladiol v lonce in jih prenesite na svetlo mesto pri 10°C, kar bo pospešilo cvetenje kasneje v sezoni.

Posejete lahko dišeči grahor. Lonce postavite v hladen prostor.

Grmi in drevesa

Še vedno lahko posadite drevesa in grme z golimi koreninami.

Pohitite, če hočete narediti potaknjence forzicije (Forsythia), vajgele (Weigela), eskalonije (Escalonia), šipka (Rosa), ribeza (Ribes), japonske kutine (Chaenomeles) ali oljčice (Eleagnus).

Odstranite vse povsem zeleno obarvane liste marmoriranih sort grmičevja, da ne pride do prevlade zelene barve.

Vzpenjavke

Obrežete lahko vzpenjavke: bršljan (Hedera), viniko (Partenocissus) in glicinijo (Wisteria).

Obrežete lahko tudi jasminovo trobo (Campsis). Stranske poganjke skrajšajte na dve do tri brste.

Po cvetenju obrežite zimski jasmin (Jasminum nudiflorum). Odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke. Stranske poganjke skrajšajte na približno 5 cm, kar bo polepšalo izgled rastline in izboljšalo cvetenje prihodnjo sezono. Ob obrezovanju rastlino tudi pognojite, saj bo zaradi obrezovanja pognala nove poganjke.

Še nekaj video nasvetov:

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu februarju postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

Ptice

Okrasni vrt primeren tudi za ptice

PticeNajboljši vrtovi za ptice so tisti, ki ne ponujajo pticam samo prostor za gnezdenje, temveč tudi raznolike vire hrane. S pozno jesenjo se količina hrane, ki je na voljo v naravi počasi zmanjšuje, zaradi česar bodo ptice hvaležne za dodatno hrano, ki jo lahko ponudijo naši vrtovi. Pri tem nikakor ne potrebujemo velikega vrta, da bi zagotovili pticam nekaj naravne hrane v revnejšem zimskem času.

Pticam prijazne rastline

Že dolgo je znano, da ptice jeseni in pozimi zobajo različne plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Nekoč so domnevali, da gre zgolj za nadomestno hrano, ko pticam zmanjka polžev, deževnikov in žuželk. V zadnjem času pa se pojavlja vedno več dokazov, da so številni plodovi pomemben del prehrane ptic in so ključni za njihovo preživetje.
Bršljan in bodika sta na vrhu seznama rastlin primernih za prehrano rastlin, saj obdržita svoje plodove še dolgo v zimo. Pri bodiki morate biti pozorni, saj bodo plodovi zrasli samo na ženski rastlini. Kljub temu pa morate posaditi tudi moško rastlino, saj drugače ne boste imeli plodov. V kolikor nimate dovolj prostora za dve bodiki lahko posadite tudi enodomno sorto kot sta npr. Ilex aquifolium ‘Pyramidalis’ in ‘J.C. van Tol’, ki nosita tako ženske kot moške cvetove. Bršljan lahko pticam ponudi nekoliko bolj raznoliko hrano. Njegovi pozni cvetovi privabijo v času pomanjkanja drugih cvetov številne žuželke, ki služijo kot hrana žužkojedim pticam. Temni plodovi, ki nasledijo cvetove pa bodo dobrodošla hrana za ptice, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano.
Z nekaj kombiniranja pa lahko na svojem vrtu ustvarite gredo, ki pticam pomagala prebroditi zimo, hkrati pa bo v okras vašemu vrtu.

Zasaditev za ptice

Že, če vključite na svoj vrt vzpenjavko s plodovi, ki bodo na voljo še dolgo po koncu sezone, kakšno drevo s plodovi v pozno zimskem času in nekaj trajnic s semenskimi glavicami, boste na vrt postavili zaporedje rastlin, ki bodo preko daljšega obdobja nudila prehrano številnim vrstam ptic.
Kot osredno rastlino grede posadite jablano. Izberite divjo jablano oz. lesniko (Malus sylvestris) kot je npr. sorta ‘John Downie’, ki bo spomladi prekrita s cvetovi, v jeseni pa s plodovi za ptice. V osrednji del grede posadite mahonijo (Mahonia x media ‘Winter Sun’) z izrazitimi bodičastimi listi. Kot že ime sorte nakaže, bo grm sredi zime odprl svoje živahno rumene cvetove, ki bodo popestrili gredo. Tik pred pomladjo bodo cvetove nadomestili vijoličasti-modrikasti plodovi, ki bodo pticam pomagali premostiti čas do pomladi.
PticeV ospredje grede posadite pritlikave tunbergove češmine (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) z živahnimi rdečimi listi in rumenimi pomladnimi cvetovi. Jeseni se bo na češminih pojavili ovalni rdečkasti plodovi, ki so dober vir hrane za različne vrste ptic. Po želji lahko češmin nadomestite tudi z glavincem (Centaurea scabiosa). Njegovi škrlatni cvetovi privablja
jo različne žuželke, ki so hrana žužkojedim pticam. V jeseni pa bodo okusna semena glavincev dobrodošla popestritev prehrane ptic, ki jedo semena. Če je le mogoče, izkoristite še ozadje grede. Posadite vzpenjavko (npr. že omenjeni bršljan) ali pa vzpenjavi grm kot je npr. ognjeni grm (Pyracantha). Poskusite s sorto ‘Saphyr Jaune’ z rumeno obarvanimi plodovi, ki bodo tvorili lep kontrast rdečim plodovom drugih rastlin na gredi. Namesto ognjenega grma lahko uporabite tudi kosteničje (Lonicera). Za zgodnje cvetove izberite sorto L. japonica ‘Halliana’, ki bo zacvetela že sredi pomladi, medtem ko bo križanec L. x tellmanniana svoje oranžno-rumene cvetove odprl šele po maju. Pri obeh vrstah bodo cvetovom sledili plodovi za ptice.

Še nekaj za zgodnjo hrano

Med rastline v ospredju grede pomešajte še čebulnice, ki bodo dober vir nektarja za žuželke. Slednje pa bodo seveda okusna hrana za lačne ptice. Kot dopolnitev zgornje zasaditve izberite hrušice kot je npr. Muscari botryoides s prekrasnimi modrimi cvetovi. Za zgodnje cvetove je primerna tudi snežna modrica (Chionodoxa forbesii). Obe vrsti se bosta dobro obnesli v senci jablane. Za nekoliko kasnejše cvetove pa posadite montbrecije (Crocosmia) ali bolgarski luk (Nectaroscordum siculum).