Arhiv kategorij: zima

vrtna opravila julij

Vrtna opravila v mesecu decembru

vrtna opravila julijNaj vas mrzlo vreme ne prežene z vrta, saj je še vedno nekaj rastlin, ki jih je potrebno obrezati.

Splošna vrtna opravila

  • redno preglejujte zaščito rastlin
  • nadzorujte delovanje grelcev v rastlinjakih
  • pazite, da ribniki ne zamrznejo
  • redno pobirajte in odstranjujte odpadlo listje.
  • naredite lesne potaknjence
  • v javnih vrtovih podite pozorni na rastline z obarvanimi stebli: vrbe, dreni in robide. Razmislite ali bi lahko prispevale k poživitvi tudi vašega vrta.
  • privežite vzpenjalke na podpore, da preprečite poškodbe zaradi vetra.

Trajnice in čebulnice

  • Uredite grede in pospravite odmrle dele rastlin na kompost.
  • Poskrbite, da rastline na skalnjaku niso pokrite z odejo iz listja, saj lahko pride pod listjem do gnitja.
  • Če morate opravila na vrtu opravljati na zelo mokrih tleh, si na gredo nastavite deske za hojo, s čimer boste preprečili prekometno teptanje tal.
  • Večje posode, ki bi lahko popokale oblečite v folijo z zračnimi mehurčki ali flis.
  • Naredite si koreninske potaknjence maka (Papaver) in plamenk (Phlox).
  • Opazujte rastline za znaki sive plesni in odstranite okužne dele, da se bolezen ne razširi še na druge rastline.

Grmovnice in drevesa

  • Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
  • Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj mesta.
  • Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
  • Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesta na vrtu.
  • Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot so npr. slive, češnje, itd.
  • Redno preverjajte podpore na novo posajenih dreves in jih po potrebi ponovno utrdite.

Češmin (Berberis)

Češmine B. thunbergii in Berberis x ottawensis obrezujemo v času mirovanja (nekje do februarja). Odstranite vsako peto steblo, pri čemer začnite z najstarejšimi. V kolikor bi bili pripravljeni za lepše listje žrtvovati tudi nekaj cvetov, lahko odstranite celo vsako tretje steblo. Več o češminih.

Metuljnik (Buddleja)

Metuljniki vrste B. globosa zacvetijo na lasnkem lesu in jih navadno obrezujemo takoj po cvetenju. Sedaj pa je primeren čas, da pomladite zanemarjene rastline. Odstranite vsako tretje steblo. Pri tem boste izgubili samo tretjino cvetov, v treh letih pa boste imeli povsem pomlajeno rastlino.

Panešplja (Cotoneaster)

Sedaj lahko pri vrstah C. horizontalis, C. dammeri in C. microphyllus odstranite poganjke,
ki kazijo njihov izgled. Sedaj lahko tudi razredčite rastline.

Iva (Salix caprea)

Počasi rastočo sorto ‘Kilmarnock’ potrebujejo le malo obrezovanja v prvih par letih. Kasneje pa je potrebno krošnje razredčiti. Odstranite vsako tretjo vejo. Predolge veje, ki segajo do tal skrajšajte na polovico.

Bezeg (Sambucus)

Kultivarje bezga, ki jih gojimo zaradi prekrasnega listja kot npr. ‘Black Lace’ in ‘Sutherland Gold’ je potrebno vsako leto obrezati, da vzpodbudimo bujno mlado rast. Vse poganjke skrajšajte na višino 15-45 cm ali če želite višje rastline na 1-2 m. Vsako leto nato rastlino porežite na to izbrano višino.

obrezovanje grmovnic

Februarska opravila na okrasnem vrtu

Okrasne trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo.

Odstranite liste telohom, ki tvorijo cvetove nizko pri tleh (npr. Helleborus x hybridus in H. niger), da bodo cvetovi lepše vidni. S tem boste odstranili tudi možne okužbe (telohova listna pikčavost).

Cvetovi teloha bodo lepši, če jih ne bodo skazile blatne kaplje dežja, zato okrog rastlin natrosite zastirko.

Preverite ali je zaščita pred mrazom občutljivejših rastlin še vedno na mestu.

Konec meseca porežite stebla prezimljenih fuksij in jih prenesite v svetel, topel prostor, da vzpodbudite novo rast.

Konec meseca lahko tudi pognojite grede.

Naredite lahko koreninske potaknjence maka (Papaver), lučnika (Verbascum), akanta (Acanthus) in plamenk (Phlox).

Posadite čebulice gladiol v lonce in jih prenesite na svetlo mesto pri 10°C, kar bo pospešilo cvetenje kasneje v sezoni.

Posejete lahko dišeči grahor. Lonce postavite v hladen prostor.

Grmi in drevesa

Še vedno lahko posadite drevesa in grme z golimi koreninami.

Pohitite, če hočete narediti potaknjence forzicije (Forsythia), vajgele (Weigela), eskalonije (Escalonia), šipka (Rosa), ribeza (Ribes), japonske kutine (Chaenomeles) ali oljčice (Eleagnus).

Odstranite vse povsem zeleno obarvane liste marmoriranih sort grmičevja, da ne pride do prevlade zelene barve.

Vzpenjavke

Obrežete lahko vzpenjavke: bršljan (Hedera), viniko (Partenocissus) in glicinijo (Wisteria).

Obrežete lahko tudi jasminovo trobo (Campsis). Stranske poganjke skrajšajte na dve do tri brste.

Po cvetenju obrežite zimski jasmin (Jasminum nudiflorum). Odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke. Stranske poganjke skrajšajte na približno 5 cm, kar bo polepšalo izgled rastline in izboljšalo cvetenje prihodnjo sezono. Ob obrezovanju rastlino tudi pognojite, saj bo zaradi obrezovanja pognala nove poganjke.

Še nekaj video nasvetov:

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu februarju postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

zimski okras vrta

Zimsko veselje – naj bo vaš vrt zanimiv tudi pozimi

Večina ljudi v mesecih med novembrom in aprilom ne pričakuje veliko od svojega vrta, zaradi česar je kakršen koli okras vrta v tem času sprejet z odprtimi rokami.
Večina trajnic prezimi pod zemljo, kar pomeni, da za vzdrževanje strukture vrta potrebujemo rastline, ki ohranijo svoj obliko tudi v zimskem času. Zimzelene rastline so očitna izbira, pri čemer lahko pri nekaterih najdemo poleg zeleno obarvanih listov tudi raznobarvne jagode ali cvetove (npr. Viburnum tinus).
Vertikalna razgibanost vrta je še posebej pomembna v zimskem času, ko je večina gred popolnoma ravnih. Zasadite tudi nekaj visokih iglavcev, ki bodo razgibali vaš vrt v sivih zimskih dneh. Podobno lahko uporabite tudi obeliske.
Poskrbite, da so potke na vrtu pometene in urejene, saj lahko veliko prispevajo k obliki in teksturi vrta. Zanimivo je kako deli vrta, ki jih med sezono skoraj ne opazimo, pozimi postanejo pomembni oblikovalni elementi.

Zimzelene rastline za zimski okras vrta

ledeni kristaliVečina trajnic prezimi pod zemljo, zaradi česar se hitro zgodi, da vrt pozimi izgleda kot dvodimenzionalna puščoba. Pri tem je vse kar manjka samo nekaj, kar bi ga malo razgibalo še v vertikalni smeri. Za razgibanost zimskega vrta lahko uporabimo različne gradbene elemente kot npr. loke ali pergole, lahko pa se zatečemo tudi k ustrezni izbiri rastlin. Med slednjimi so še posebej koristne zimzelene grmovnice, ki svoje liste in s tem tudi obliko, obdržijo tudi pozimi. Zimzelene rastline igrajo tako na zimskem vrtu najpomembnejšo vlogo, saj mu dajejo nujno potrebno strukturo in vertikalno razgibanost.
Navadno so prve podobe zimzelenih rastlin, na katere se spomnimo, ko pomislimo na zimski vrt, oblikovani grmički pušpana in tise. Čeprav jih pogosto povezujemo z veliki grajskimi vrtovi, se krasno podajo tudi na manjše vrtove, kjer jih zlahka vključimo v vse mogoče stile zasaditev. Čudovit dodatek za terase so tudi v velike glinene posode posajene krogle pušpana. Prekrasna zimzelena liste požene tudi facija (Fatsia japonica). Njeni arhitekturni listi so prekrasni tako na vrtu kot tudi v šopkih. Jeseni se jim pridružijo se kroglasta socvetja majhnih kremastih cvetov, ki nekoliko spominjajo na cvetove bršljana.
Poleg privlačnih listov, ki jih pogosto okrasi še slana pa lahko pri nekaterih zimzelenih rastlinah najdemo tudi raznobarvne jagode ali cvetove. Nenavadno pri tem je, da jih v sezoni pogosto skoraj ne opazimo, pozimi pa iste rastline zablestijo. Med sezono bi kaj lahko spregledali oljkovec (Eleagnus x ebbingei), medtem ko se pozimi ne morejo prenaužiti njegovih prijetnih dišav. Pri tem dišeči cvetovi oljkovca niso edini, ki jih lahko dodate na vaš vrt. Namesto oljkovca lahko posadite tudi nepozebnik (Hamamelis), farerovo brogovito (Viburnum farreri) ali dišeči kovačnik (Lonicera fragrantissima), ki bodo prav tako razširjale svoje vonjave po vašem zimskem vrtu. Dišeče grmovnice posadite blizu vhodov in glavnih vrtnih poti, kar vam bo dalo veliko priložnosti, da uživate v njihovih dišavah.
Pri večini rastlin, ki cvetijo pozimi, najdete cvetove, ki so nekoliko manjši od cvetov njihovih poletnih sorodnikov. Nikakor pa zimskim cvetovom ne manjka živahnih barv. Cvetovi zimskega jasmina (Jasminum nudiflorum) so npr. obarvani živo rumeno in pričarajo pomladno sonce tudi sredi zimske sivine. Jasmin posadite ob klop ali zid, na katerega bo naslanjal svoje povešave poganjke.
Na manjših vrtovih posadite grmičke skimije (Skimmia japonica). Poskusite s sorto ‘Rubella’, ki ne bo pognala rdečkastih plodov (gre za moško rastlino), temveč bo nad svojimi zimzelenimi listi odprla piramidasta socvetja polna majhnih rožnatih cvetov. Za rdeče jagode, posadite žensko rastlino kot sta sorti ‘Nymans’ in ‘Wakehurst White’.
V kolikor si zaželite pozimi cvetoče vzpenjavke, je prava izbira srobot Clematis cirrhosa var. purpurascens ‘Freckles’. Gre za prekrasen zimzelen srobot, ki bo zacvetel s čašastimi 2-3 cm velikimi kremastimi cvetovi, posejanimi z rožnatimi pegami.

Listopadne grmovnice za zimski okras

Poleg različnih zimzelenih rastlin, ki krasijo zimski vrt, najdemo še celo vrsto listopadnih grmovnic, ki popestrijo vrt s svojimi barvitimi stebli. Robida Rubus cockburnianua ‘Goldenvale’ bo pozimi polepšala grede s svojimi belkastimi stebli, medtem ko različne vrste drenov poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči ali celo škrlatno-črni barvi. Prekrasna je tudi bela vrba (Salix alba ‘Chermesina’), ki bo kljub imenu pognala koralno rdečkasta stebla. Dodatno lahko barvita stebla teh grmovnic poudarite s tem, da jih zasadite pred barvito steno ali pa med stebla postavite luči, ki jih bodo osvetljevala ob dolgih zimskih nočeh.
Tabela grmovnic z obarvanimi stebli:

Barva stebel
Rdeča Koralno rdeča Rumena Modrikasta Bela
Cornus alba ‘Elengatissima’ Salix alba ‘Chermesina’ C. sericea ‘Silver and Gold’ S. irroata Betula jaquemontii
C. alba ‘Siberica’ Prunus maackii S. matdudana ‘Golden Curls’ S. purpurea ‘Nana’ Rubus cockburnianua
C. alba ‘Argenteo-marginata’ C. sanguineus ‘Midwinter Fire’ S. daphnoides Rubus thibetanus
C. alba ‘Gouchalti’ C. sanguineus ‘Winter Beauty’ S. melanostachys
C. sericea Acer griseum
C. sericea ‘Cardinal’
C. sericeae ‘Isantii’
Rosa sericea pteracantha
S. matsudana ‘Scarlet Curls’
S. alba ‘Britzensis’
S. chanomeloides
Zimsko obrezovanje - dren

Zimsko obrezovanje na okrasnem vrtu

Zimsko obrezovanje - drenEno izmed redkih vrtnih opravil, ki nas v zimskem delu leta pripeljejo na vrt, je obrezovanje grmovnih in dreves. Obrezovanje lesnih predstavnikov je koristno in se izvaja iz različnih vzrokov:

Za večji pridelek

Sadno drevje in grmovnice (borovnice, ribez, maline, itd.), ki jih pustimo tekom rasti neobrezane, bodo svojo energijo razdeljevale med rastjo poganjkov in tvorbo plodov. Z rednim obrezovanjem boste njihovo energijo usmerili predvsem v tvorbo plodov, kar bo povečalo pridelek.

Za uspešnejšo zakoreninjanje

Pri sveže posajenih drevesih in grmovnicah je pomembno, da spodbudimo razrast korenin, ki bodo zasidrale rastlino na rastišču in ustvarile kvaliteten koreninski sistem za črpanje vode in mineralov. Pri obrezovanju je potrebno žrtvovati nekaj živahno rastočih poganjkov in jih skrajšati na nekaj brstov dolžine. Z zmanjšanjem površine krošnje pri na novo posajenih drevesih tudi preprečimo, da bi krošnja delovala kot jadro, zaradi česar bi veter lahko drevo prevrnil.

Z zimskim rezom tudi redčimo

Pri nekaterih grmovnicah se rastlina nenehno obnavlja z odganjanjem novih poganjkov tik nad tlemi. Takšne rastline vsako leto nekoliko zredčimo tako, da odstranimo šibke poganjke in približno tretjino najstarejših poganjkov. S takšnim načinom obrezovanja boste rastlino redno pomlajevali in hkrati poskrbeli, da bodo preostali poganjki imeli na voljo dovolj svetlobe.

Poskrbite za poletne cvetove

Vse grmovnice, ki zacvetijo v drugi polovici poletja, cvetne zasnove poženejo na letošnjih poganjkih. Pri teh grmovnicah boste z odstranjevanjem (necvetočih) lanskih poganjkov povečali število letošnjih poganjkov, ki bodo prekriti s cvetovi. Lep primer takšnega načina obrezovanja je metuljnik, ki ga vsako leto porežemo nekje na višino kolen. S tem poskrbimo, da bo grm poln cvetov, ki bodo pognali nekje do največ dva metra višine in jih bomo tako z lahkoto občudovali.

Zimsko obrezovanje za zdravo rast

Pri vseh lesnih predstavnikih je potrebno konec zime preveriti stanje poganjkov. Pri tem odstranimo vse polomljene in odmrle poganjke, s čimer zmanjšamo možnost razvoja bolezni. Povzročitelji bi lahko namreč izkoristili rane na polomljenih vejah in preko njih okužili rastlino.

Poživite vaše grmovnice

Manj pogost in bolj agresiven način obrezovanja izberemo pri rastlinah, ki jih gojimo zaradi pisanih stebel ali večjih okrasnih listov (npr. beli dren). Pri teh rastlinah vse poganjke poreženo skoraj do tal oz. do osrednjega stebla. S tem zagotovimo maksimalno število mladih poganjkov, ki bodo npr. pri belem drenu živahno obarvani in tako prekrasen okras za zimski čas.

Prezimimo trajnice

Kako prezimimo trajnice

Prezimimo trajniceOb zaključku sezone je vrt počasi potrebno pripraviti na zimo. Slednje vključuje tudi zaščito nekaterih rastlin pred zimskim mrazom. Ključno pri njihovi zaščiti je, da se zavedamo, da mraz ni edini problem. Večinoma gre za kombinacijo nizkih temperatur in vlage, ki negativno vpliva na rastline ter vodi v njihov propad. Zelo vlažne jesenske razmere pred globoko zimo močno povečajo vlažnost tal, ki traja daljše obdobje (pravzaprav vse dokler zemlja povsem ne zmrzne). Slednje lahko vodi do propada korenin in posledično cele rastline. Temu sledijo še nizke temperature, ki vodo spremenijo v led in lahko pri neprilagojenih rastlinah povzročijo poškodbe tkiv. Kljub temu pa lahko z nekaj preprostimi tehnikami in posegi poskrbimo, da naše rastline uspešno prebrodijo zimsko obdobje.

Zaščitite trajnice pred mrazom

Večinoma lahko prezimimo trajnice kar na prostem, saj je večina rastlin, ki jih gojimo na vrtu prezimno trdnih.

Z zaščito rastlin začnite že pri koreninah. Okrog rastline nasujte 5-10 cm debel sloj organske zastirke, ki bo služila kot izolacija in preprečila, da bi mraz prodrl do korenin. Nanos zastirke bo še posebej koristil na mraz občutljivejšim rastlinam, ki prezimijo v obliki gomoljev in korenik.
Rastlinam, ki se pred mrazom ne umaknejo pod zemljo pa je potrebno zaščiti tudi nadzemne dele. Za zaščito lahko namestite suho slamo, ki jo z vrtno kopreno zvijete okrog poganjkov. S slamo lahko zaščitite samo prizemne brste oz. krono rastline ali pa vanjo zavijete celotno rastlino, s čimer boste poskrbeli, da bodo preživeli tudi poganjki in brsti višje na steblih.
Podobno kot slamo lahko uporabite tudi hortikulturno kopreno ali stare mrežaste zavese. Z debelim slojem koprene boste okrog rastline ujeli sloj zraka, ki bo deloval kot izolator. Že tanek sloj koprene lahko za nekaj stopinj zviša temperaturo, ki so ji izpostavljeni poganjki. Za razliko od slame pa je uporaba izključno koprene le prehodna rešitev. Z njo lahko pri občutljivejših rastlina zaščitite poganjkov pred prvimi slanami, ne bo pa dovolj, da bi povsem zaščitili rastlino preko zime.

Prezimite občutljive trajnice na toplem

Vroča poletja in posamične milejše zime nas hitro premamijo, da posadimo kakšnega bolj eksotičnega predstavnika okrasnic. Pri tem pa je podnebje precej muhasto in hitro se zgodi, da mili zimi v naslednji sezoni sledi precej hladnejša, ki na hitro opravi z bolj občutljivimi rastlinami. Precej bolje kot, da igrate na srečo in jih poskušate prezimiti na prostem je, če rastline enostavno premaknete na toplo. Rastline, ki še prenesejo nekaj mraza je najbolje gojiti v loncih, ki jih konec jeseni postavite ob južno ali zahodno steno. Slednja bo ob hladnem vremenu oddajala toploto, ki jo prejme od sonca in tako preprečila, da bi rastline pomrznile. Na takšen način lahko prezimite nekatere sredozemske rastline kot so različne začimbnice.
Pri bolj občutljivih rastlinah pa bo potrebno rastline prenesti v prostor brez zmrzali. Že s temperaturami okrog 0ºC bosta zadovoljna smokva (Ficus carica) in lovor (Laurus nobilis), ki jima lahko namenite tudi nekoliko temačnejši prostor, saj za prezimitev ne potrebujeta veliko svetlobe. Nekoliko višje temperature (5-10ºC) boste morali zagotoviti afriški liliji (Agapanthus), oleandru (Nerium oleander) in bugenvilejki (Bougenvillea). Afriška lilija bo zimo preživela pod zemljo in ne potrebuje svetlobe, medtem ko boste morali za oleander in bugenvilejko zagotoviti svetel prostor. Še višje temperature (nad 10ºC) pa bosta potrebovali angelska trobenta (Brugmansia) in lantana (Lantana camara).
Iz gred boste pozno jeseni morali prenesti tudi dalije, kane in gladiole. Počakajte, da bo poganjke uničila prva slana, nato pa izkopljite gomolje oz. čebulice. Postavite jih v suh prostor in pustite, da se substrat povsem posuši in ga boste z lahkoto odstranili iz korenin. Gomolje nato vskladiščite v hladen prostor s temperaturo med 5 in 10ºC. Na enak način lahko prezimite tudi gomoljaste begonije, frezije in montbrecije.

Redno preverite stanje

Rastline med zimskim obdobjem redno pregledujte, da boste opazili vse težave ali poškodbe in jih boste čim prej odpravili.
Rastline, ki so bile izpostavljene prenizkim temperaturam zlahka prepoznamo po mlahavem listju. Takšne rastline je potrebno čim prej prestaviti v ogrevan prostor, v katerem pa temperatura naj ne bo višja kot 15°C. Rastline previdno vzemite iz lonca in preverite stanje korenin. V kolikor jih je mraz preveč poškodoval so te najverjetneje zgnile in rastlini ne bo mogoče pomagati. V nasprotnem primeru tj. če so korenine še nepoškodovane pa rastlino previdno zalivajte in skrbite zanjo, dokler si ne bo povsem opomogla.
Dobro si je zapomniti tudi, da je sneg lahko velika obremenitev za poganjke, zaradi česar po prvem snegu preglejte prezimujoče rastline. Če se je na rastlinah nabralo preveč snega ga previdno stresite, pri čemer pazite, da ne boste poškodovali poganjkov.

Z nekaj preprostimi pripravami in malo sreče boste naslednjo pomlad pričakali z vsemi rastlinami, ki bodo potrebovale kvečjemu kakšen lepotni rez.

Eksotične rastline

Prezimite svoje eksotične rastline


Eksotične rastlineV vrtnarijah in vrtnih centrih je sedaj dokaj enostavno najti različne eksotične rastline s prekrasnimi listi in cvetovi, ki celo poletje krasijo naše terase in grede. Kaj pa jeseni? Rastline iz tropskih klimatov pri nas ne morejo prezimiti na prostem, zaradi česar jih moramo pred prvo zmrzalijo umakniti v rastlinjak ali hišo. Pri tem je dobro, da pustimo lončnice na vrtu čim dalj časa, saj je na prostem kroženje zraka in osvetljenost boljša kot v zaprtih prostorih. Večina toploljubnih vrst bo prenesla kratkotrajne izpostavitve temperaturam nekoliko nad 0°C, nekatere sredozemske rastline kot npr. oleander, smokva, lovor in oljka pa celo pod lediščem.

Kje prezimiti eksotične rastline

Rastlinam, ki jih boste prezimili v zaprtih prostorih moramo omogočimo čim primernejše pogoje za prezimitev. Ogrevani dnevni prostori so za prezimitev rastlin pretopli. Bolj primerni za prezimitev so različni strešni ali kletni prostori. Pri tem pa je pomembna tudi osvetljenost prostorov. Nekatere rastline lahko prezimite v temnih prostorih, medtem kot druge kot npr. oleander, bugenvileja, pasijonka in druge potrebujejo za prezimitev dovolj svetlobe.

Pravo mesto za vsako rastlino

V tabeli smo zbrali optimalne pogoje za prezimitev nekaj najpogostejših toploljubnih posodovk.

optimalna temperatura prostora med 0 in 5°C
Smokva (Ficus carica) Potrebuje hladen prostor, da ne pride do prezgodnjega brstenja. Za prezimitev ne potrebuje svetlega prostora.
Lovor (Laurus nobilis) Potrebuje nizke temperature in le malo svetlobe.
optimalna temperatura prostora med 5 in 10°C
Afriška lilija (Agapanthus) Rastlina prezimi kot čebulica, zaradi česar med prezimljanjem ne potrebuje svetlobe.
Sena (Senna corymbosa) Lahko prezimi v temnem prostoru.
Koralnik (Erythrina crista-galli) Ne potrebuje svetlobe, potrebuje pa dovolj vlage. Substrat se ne sme izsušiti.
Granatno jabolko (Punica granatum) Rastlino lahko prezimite v temnem prostoru.
Oleander (Nerium oleander) Preveč toplote pospeši napade pršic in listnih uši. Za prezimitev potrebuje osvetljen prostor.
Bugenvilka (Bougenvillea sp.) Zemlja se ne sme izsušiti. Enako kot oleander potrebuje osvetljen prostor.
Oljka (Olea europea) Oljka potrebuje svetel prostor in vlažen substrat, da ne pride do odpadanja listov.
Pasijonka (Passiflora sp.) Pogosto pride do sušenja poganjkov. Pasijonko prezimite v svetlem prostoru.
Grmasta marjeta (Argyranthemum sp.) Potrebuje veliko svetlobe in stalno vlažen substrat.
Citrus (Citrus sp.) Potrebujejo veliko svetlobe. Preveč vlažna zemlja lahko povzroči gnitje, zaradi česar moramo zalivati zmerno.
Dateljnova palma (Phoenix sp.) Podobno kot njene sorodnice, potrebuje dateljnova palma veliko svetlobe tudi v zimskem času.
optimalna temperatura prostora med 10 in 15°C
Lantana (Lantana camara) Zemlja se ne sme izsušiti. Lantano lahko prezimi v temnem prostoru.
Encijanov grm (Lycianthes rantonnetii) Podobno kot lantano, encijanov grm lahko prezimite v temnem prostoru.
Angelska trobente (Brugmansia x hybrida) Prezimi brez listja, zaradi česar med prezimitvijo ne potrebuje svetlobe.

Prva pomoč za pomrznjene rastline

Rastline, ki so bile izpostavljene prenizkim temperaturam lahko prepoznamo po mlahavem listju. Takšne rastline moramo takoj prestaviti v ogrevan prostor, v katerem pa temperatura naj ne bo višja od 15°C. Rastline previdno vzamemo iz lonca in preverimo stanje koreninske grude. V kolikor je mraz preveč poškodoval korenine so te najverjetneje zgnile in rastlini ne moremo več pomagati. Če pa so korenine še nepoškodovane, rastlino previdno zalivajte, dokler si ne bo opomogla.

zimzelene rastline

Zimzelene rastline so odlične za strukturo vrta

zimzelene rastlineZ zaključkom sezone se na številnih vrtovih močno zmanjša razgibanost in privlačnost zasaditev, ki so bile še kakšen mesec prej polne bujnih cvetov in barvitega listja. V tem obdobju pridejo na vrtovih v ospredje rastline, ki jeseni niso odvrgle svojega listja – zimzelene rastline.

Zimzelene grmovnice – niso le iglavci

Pri zimzelenih rastlinah najprej pomislimo na iglavce. Ti so različnih oblik, lahko izbirate med pokončnimi stebri, kot je Juniperus communis ‘Hibernica’, pritlikavimi iglavci, denimo Thuja occidentalis ‘Robusta Nana’ ali plazečimi oblikami, Juniperus chinensis ‘Pfitzeriana Aurea’. Prav tako raznovrstni so tudi odtenki njihovih iglic, saj segajo od modrikaste do rumeno zelene. Včasih so bile modne kombinacije številnih iglavcev, v zadnjem času pa jih uporabljamo bolj za dodatek kontrasta rastlinam z večjimi listi. Poskusite s kombinacijo pritlikavega kroglastega kleka (T. occidentalis ‘Globosa’) in mehkih velikih listov čišljaka (Stachys byzantina ‘Silver Carpet’). Iglice kleka bodo čudovit kontrast do deset centimetrov velikim srebrkastim listom čišljaka.
Poleg iglavcev pa med zimzelenimi rastlinami najdemo tudi številne listavce, kot sta na primer lovorikovec in bodika. Slednja je še posebej odličen dodatek za vrt, saj popestri zimo tudi z živahno obarvanimi plodovi. Njeni rdeči, oranžni ali beli plodovi so lepo nasprotje bleščečim temno zelenim listom. Zimzelene predstavnike lahko najdemo tudi med brogovitami. Če želite zimzelene liste z izrazitimi žilami, ki jih še posebej polepšajo slane, posadite na vrt nagubanolisto brogovito (Viburnum rhytidophyllum). Če pa imate na vrtu manj prostora, se odločite raje za nižje rastočo davidovo brogovito (V. davidii).
Za manjše vrtove priporočamo grmičke skimije (Skimmia japonica). Poskusite s sorto ‘Rubella’, ki ne bo pognala rdečkastih plodov (gre za moško rastlino), temveč bo nad zimzelenimi listi odprla piramidasta socvetja, polna majhnih rožnatih cvetov. Za rdeče jagode posadite žensko rastlino, to sta sorti ‘Nymans’ in ‘Wakehurst White’.

Občudujemo lahko tudi zimzelene trajnice

Zimzelene rastline pa najdemo tudi med nižjimi trajnicami. Med trajnicami, ki jeseni ne bodo pobegnile pod zemljo, lahko najdete bergenije (Bergenia purpurascens), ki bodo vse leto ohranile svoje velike liste. Za kontrast jih lahko kombinirate z različnimi zimzelenimi telohi, kot je naš domač črni teloh (Helleborus nigra) ali s korziškim telohom (H. lividus). Slednji je še posebej zanimiv, saj ima zanimive bleščeče temne liste z izrazitimi svetlimi žilami. Tudi nekatere okrasne trave kot je npr. bilnica, bodo preko zime ohranile svoje poganjke.

Poskrbite tudi za ograje in pergole

Če si zaželite pozimi cvetoče vzpenjavke, je prava izbira srobot Clematis cirrhosa var. purpurascens ‘Freckles’. Gre za lep zimzelen srobot, ki bo zacvetel s čašastimi 2-3 cm velikimi kremastimi cvetovi, posejanimi z rožnatimi pegami. Še ena pozimi cvetoča vzpenjavka je zimski jasmin (Jasminum nudiflorum), ki bo sive hladne dneve popestril s svojimi živahnimi rumenimi cvetovi.

Bršljan je čudovita zimzelena vzpenjavka

bršljanPri izbiri vzpenjavk ne moremo prezreti bršljana. Poznamo 11 različnih vrst in preko 250 sort, ki so izredno preproste za vzgojo.

Različni listi na isti rastlini

Pri bršljanih najdemo dve obliki listov: mladostno obliko s 3-5 krpami, ki jo najdemo na aktivno rastičih poganjkih in odraslo obliko, ki enostavna in brez krp (na zrelih cvetočih poganjkih).
S svojimi zračnimi koreninami se bršljan z lahkoto pripenja tudi na gladke površine (celo steklo). Jeseni se na rastlini odprejo zeleno-rumeni cvetovi, ki jim sledijo črni, oranžni ali rumeni plodovi. Plodove se na rastlini obdržijo do zime in so hrana številnim pticam. Številne živali pa bodo z veseljem obiskale tudi njihove cvetove, saj so odličen vir nektarja v času, ko je cvetočih rastlin sorazmerno malo.

Kje bo bršljan najbolje uspeval

Z izjemo tal s stoječo vodo bo bršljan uspeval na skoraj vseh vrstah tal. Najraje pa ima bazična, dobro odcedna in s humusom bogata tla. Tolerijo tudi polno senco, čeprav kultivarji s večbarvnimi listi potrebujejo več svetlobe. Bršljani lahko brez problemov prezimijo na prostem, vendar bodo bolje uspevali na manj izpostavljenih mestih.
Bršljan lahko uporabimo tudi kot pokrovnico za senčna rastišča, kjer bo odlično zgledal v kombinaciji s ciklamami.

Nega bršljana

Mlade rastline porežemo na 15 cm višine in jih ne gnojimo, dokler se ne utrdijo. Zatem ji enkrat mesečno pognojimo s popolnim gnojilom. Bršljan obrezujemo po potrebi 2-3 krat letno. S tem boste preprečili, da bi rastlina prerasla prostor, ki ji je bil namenjen. Z rednim obrezovanjem je bršljan možno tudi oblikovati v najrazličnejše oblike. V ta namen izberite sorte z manjšimi listi, ki jih vzgojite na žičnate osnove. Potem je potrebno le še sproti odstranjevati poganjke, ki izraščajo in kvarijo obliko.

Bršljan zelo enostavno namnožimo sami

Bršljane najlažje razmnožimo tako, da mlada stebla pogrobamo. Poleti pa lahko naredimo tudi potaknjence iz letošnjega lesa. Potaknemo jih v lonec s kompostom in pokrijemo s prozorno plastično vrečko. Namesto komposta lahko uporabimo tudi mešanico palmine šote in perlita ali vermikulita.

Strupenost

Vsi deli bršljana povzročajo slabost, pri nekaterih ljudeh pa se lahko pojavijo tudi alergije ob stiku s sokom.

bršljanPogosto gojene vrste

Poglavitni vrsti bršljana sta navadni (Hedera helix) in irski (H. hibernica) bršljan. Obe vrsti tvorita gosto blazino listov in uspevata tudi na izčrpanih tleh ter v senci velikih dreves.
Še nekatere pogoste vrste bršljana, ki jih lahko srečamo na vrtovih:

  • Alžirski bršljan (H. canariensis) je pogosto gojen kot sobna rastlina in ga je potrebno prezimiti v rastljinaku ali hiši
  • Perzijski bršlljan (H. colchica) izvira iz Kavkaza in severnega Irana. Je sorazmerno počasi rastoča vrsta s temno zelenim listi. Sorta ‘Sulphur Heart’ ima nekrpate liste poškropljene z bledo zelenimi in rumenimi lisami.
  • Japonski bršljan (H. rhombea) so v Evropo zanesli pred več kot 100 leti. Ima majhne, 2-3 cm velike, temno zelene liste, ki so obrobljeni s tankim svetlim robom.
  • Nepalski bršljan (H. nepalensis) ima rjavo-rdeče obarvane mlade liste, ki z starostjo preidejo v svetlo zeleno barvo.

Nepozebnik odišavi zimske dneve

H. x intermedia 'Magic Fire'Nepozebniki so majhen rastlinski rod s tremi predstavniki v Severni Ameriki in po enim predstavnikov na Japonskem in v Kitajski. Iz daljnega Vzhoda izvirata japonski (Hamamelis japonica) in kosmati nepozebnik (H. mollis). Slednjega se pogosto goji kot okrasno rastlino. Obe vzhodni vrsti sta tudi starša priljubljenega križanca H. x intermedia. Dve pogosti sorti tega križanca sta ‘Jelena’ in ‘Diane’, ki sta poimenovani po naši rojakinji Jeleni Kovačič (ženi lastnika arboretuma, kjer sta bili sorti vzgojeni) in njeni hčerki Diani. Sorta ‘Jelena’ je živahen grm s široko rastjo in rumenimi cvetovi, medtem ko je sorta ‘Diane’ rdeče cvetoč nepozebnik.

Nepozebniki ne zrastejo preveliki

Nepozebniki so počasi rastoči listopadni grmi ali (redkeje) manjša drevesa, ki navadno zrastejo 3-8 metrov visoko. Listi so ovalni in široki, jeseni pa se obarvajo v živahne rumen, oranžne in rdeče tone.
Za prvi okras v letu pa poskrbijo zanimivi cvetovi, ki se odprejo že februarja in nam pričarajo prihajajočo pomlad. Cvetovi so lahko bledo do žvepleno rumeni, škrlatno rdeči ali bakreno oranžni in prijetno nadišavljeni (včasih za potrebujejo nekaj toplote, da razvijejo svoj vonj). Sestavljeni so iz štirih trakastih venčnih listov, ki se pri temperaturi pod lediščem zvijejo, nad temperaturo 0°C pa se ponovno razprejo. Pri tem barva cvetov sovpada z jesensko obarvanostjo drevesa.

Težave nepozebnikov

Bolezni in škodljivci navadno niso problem.

Nepozebniki so koristni tudi za nas

Uporabni del te rastline so skorja, mladi poganjki in listi. Pripravki iz skorje se lahko uporabljajo tako notranje kot zunanje. Notranje se predvsem uporablja za lajšanje driske, vnetega črevesja in v primeru notranjih krvavitev. Zunanje pa se predvsem uporablja za spiranje ran in manjših vnetnih ran na koži, ekcemov ter za lajšanje pikov žuželk. Pripravki nepozebnika tudi zmanjšajo krčne žile, saj krepi stene ven hkrati pa preprečuje njihovo pokanje. Poparek listov lahko uporabimo za lajšanje vnetij v ustni votlini in žrelu, za spiranje vnete očesne veznice, za razširjene žile na nogah ter za zaustavljanje krvavitev iz nosu.

Zimzelene rastline – pomembna struktura vrta

zimzelene rastlineZimzelene rastline so v zimskem delu leta še kako pomembne, saj pomagajo pri ohranjanju strukture na vrtu. Kar zamislite si vrt, ki je zasajen s samimi zelnatimi trajnicami in enoletnicami – pozimi bi postal zapuščena ravnica. Zimzelene rastline na to zimsko puščobo vnesejo barvo in razgibanost. Pri tem imamo na voljo celo paleto oblik in velikosti rastlin. Prvo kaj nam pride na misel ob zimzelenih rastlinah so seveda iglavci, pri čemer se že ti pojavljajo v stebričastih (npr. Juniperus communis ‘Hibernica’), pritlikavih (npr. Thuja occidentalis ‘Robusta Nana’) in plazečih (npr. Juniperus chinensis ‘Pfitzeriana Aurea’) oblikah. Prav tako raznovrstni so tudi odtenki njihovih iglic, saj segajo od modrikaste do rumeno zelene. Poleg iglavcev pa med zimzelenimi rastlinami najdemo tudi številne listavce kot sta npr. lovorikovec (Prunus laurocerasus) in bodika (Ilex aquifolium). Zimzelene rastline pa najdemo tudi med nižjimi trajnicami (npr. bilnicaFestuca glauca).
Poleg »zimske« uporabnosti zimzelenih rastlina lahko le-te s pridom uporabimo tudi pri zakrivanju različnih na pogled neprijetnih stvari kot je npr. lopa za orodje. Uporabne pa so tudi za povečevanje zasebnosti na vrtu, saj za razliko od listopadnih grmovnic in dreves, jeseni ne bodo odvrgle listja in odprla našega vrta tujim pogledom.

Zimzelene rastline na sodobni gredi…

Z nekaj izbranimi zimzelenimi rastlinami, ki rastejo iz grede prekrite z dekorativnim peskom, si lahko ustvarite nekakšno mešanico med japonskim peščenim vrtov s prefinjeno oblikovanimi rastlinami in med sodobno zasaditvijo, kjer je razgibanost zasaditve dosežena z raznolikostjo oblik rastlin in odtenki njihovega listja. Grmičke pušpana (Buxus sempervirens) in tise (Taxus baccata) oblikovane na kroglaste oblike posadite v »otočke«, med katerimi se bo raztezalo nekaj praznega prostora. Za svetlejše odtenke zelene barve posadite še pritlikav klek (Thuja occidentalis ‘Danica’). V kolikor bi želeli nekoliko bolj vertikalno razgibano zasaditev posadite še kakšen stebričasti brin (Juniperus communis ‘Hibernica’) ali pušpan vzgojen na steblo. Zraven okroglastih oblik grmovnic pa se lepo podajo mehki povešavi poganjki perjanke (Pennisetum alopecuroides ‘Hameln’), ki bodo tvorili prekrasen kontrast strogo oblikovanim zimzelenim grmičkom.

…ali s sredozemskim pridihom

Veliko zimzelenih rastlin lahko opazimo tudi med letovanjem ob morju, zato je z njimi zelo enostavno polepšati mediteranski vrt. Za polepšanje obmorskega vrta v ozadje posadite lovor (Laurus nobilis), ki bo poleg okusnih listov tvoril ozadje zasaditve. Obenj posadite nekoliko nižji in bolj čokat lovorikovec. Obe rastlini imate prekrasne temno zelene bleščeče liste, lovorikovec pa bo spomladi zacvetel še z belkastimi in omamno dišečimi cvetovi. V ospredje grede posadite še eno dišavnico – rožmarin, ki ga oblikujete na nizko živo mejo. Rožmarin bo lepo obrobil gredo, hkrati pa bo prekrasno zadišal, ko boste obregnili obenj. V osrednjem delu grede posadite še grmičke sivke (Lavandula angustifolia ‘Hidcote Blue’), ki jih kombinirate z bilnico in stebelnimi vrtnicami. Vrtnice bodo dvigovale svoje zelenkaste krošnje polne cvetov nad razgibanimi modrikastimi oblikami sivke in bilnice, ki bosta prevzeli vodilno vlogo, ko bodo vrtnice odcvetele. Najprej bo sivka sredi poletja odprla svoja vijoličasta socvetja, kasneje pa bo gredo s svojimi socvetji okrasila še bilnica.