Zimsko obrezovanje na okrasnem vrtu
Eno izmed redkih vrtnih opravil, ki nas v zimskem delu leta pripeljejo na vrt, je obrezovanje grmovnih in dreves. Obrezovanje lesnih predstavnikov je koristno in se izvaja iz različnih vzrokov:
Za večji pridelek
Sadno drevje in grmovnice (borovnice, ribez, maline, itd.), ki jih pustimo tekom rasti neobrezane, bodo svojo energijo razdeljevale med rastjo poganjkov in tvorbo plodov. Z rednim obrezovanjem boste njihovo energijo usmerili predvsem v tvorbo plodov, kar bo povečalo pridelek.
Za uspešnejšo zakoreninjanje
Pri sveže posajenih drevesih in grmovnicah je pomembno, da spodbudimo razrast korenin, ki bodo zasidrale rastlino na rastišču in ustvarile kvaliteten koreninski sistem za črpanje vode in mineralov. Pri obrezovanju je potrebno žrtvovati nekaj živahno rastočih poganjkov in jih skrajšati na nekaj brstov dolžine. Z zmanjšanjem površine krošnje pri na novo posajenih drevesih tudi preprečimo, da bi krošnja delovala kot jadro, zaradi česar bi veter lahko drevo prevrnil.
Z zimskim rezom tudi redčimo
Pri nekaterih grmovnicah se rastlina nenehno obnavlja z odganjanjem novih poganjkov tik nad tlemi. Takšne rastline vsako leto nekoliko zredčimo tako, da odstranimo šibke poganjke in približno tretjino najstarejših poganjkov. S takšnim načinom obrezovanja boste rastlino redno pomlajevali in hkrati poskrbeli, da bodo preostali poganjki imeli na voljo dovolj svetlobe.
Poskrbite za poletne cvetove
Vse grmovnice, ki zacvetijo v drugi polovici poletja, cvetne zasnove poženejo na letošnjih poganjkih. Pri teh grmovnicah boste z odstranjevanjem (necvetočih) lanskih poganjkov povečali število letošnjih poganjkov, ki bodo prekriti s cvetovi. Lep primer takšnega načina obrezovanja je metuljnik, ki ga vsako leto porežemo nekje na višino kolen. S tem poskrbimo, da bo grm poln cvetov, ki bodo pognali nekje do največ dva metra višine in jih bomo tako z lahkoto občudovali.
Zimsko obrezovanje za zdravo rast
Pri vseh lesnih predstavnikih je potrebno konec zime preveriti stanje poganjkov. Pri tem odstranimo vse polomljene in odmrle poganjke, s čimer zmanjšamo možnost razvoja bolezni. Povzročitelji bi lahko namreč izkoristili rane na polomljenih vejah in preko njih okužili rastlino.
Poživite vaše grmovnice
Manj pogost in bolj agresiven način obrezovanja izberemo pri rastlinah, ki jih gojimo zaradi pisanih stebel ali večjih okrasnih listov (npr. beli dren). Pri teh rastlinah vse poganjke poreženo skoraj do tal oz. do osrednjega stebla. S tem zagotovimo maksimalno število mladih poganjkov, ki bodo npr. pri belem drenu živahno obarvani in tako prekrasen okras za zimski čas.
Rad bi imel vedno zeleno živo mejo, zato me zanima kako se v mejo zasadi divji gozdni bršljan. Kasneje bi pa v mes nasadi kupljeno svetlejšo varianto. V navodilih mi prosim razložite način sajenja in presajanja, predvsem pa čas sajenja.
Lp Marjan
Pred sajenjem najprej dobro zalijte sadilno mesto, potem izkopljite luknje za posamezne rastline (med njimi pustite približno 30 cm razmaka). Na novo posajenje rastline skrajšajte na 15 cm dolžine. Rastline lahko posadite spomladi, ko se tla dovolj otoplijo, da lahko rastline normalno posaditev.
Pomembno je, da rastlin ob sajenje ne pognojite – z gnojenjem počakajte vsaj tri mesece.
Naša živa meja vrste liguster (stara 40 let) je polna bršljana, ki se je kar sam zasadil in mi deluje precej agresivno.
Že kar nekaj časa se sprašujem, ali je mogoče, da bi bršljan zadušil živo mejo s svojimi koreninami a tudi deli nad zemljo – če ga ne bom redno odstranjevala… ?
Bršljan ima sposobnost zadušiti druge rastline, hkrati pa lahko pride tudi snegoloma, če bi se zaradi zelenih poganjkov na rastlini nabralo preveč snega. V kolikor bi želeli liguster ohraniti, je morda bolje, če za vsak slučaj bršljan odstranjujete oz. pazite, da se ne razrašča po rastlinah. Nasprotno pa ga lahko pustite pod grmi, če bi bršljan želeli ohraniti kot pokrovnico.
lp, Matevž