Arhiv oznak: dreni

Kisla tla

Kisla tla – veselje za kisloljubne rastline

Kisla tlaKisla tla lahko navadno najdemo vsepovsod, kjer imamo veliko razkrajajoče se organske snovi. Tako lahko kisla rastišča najdemo npr. v gozdu, kjer na tleh leži veliko odpadlega listja ali na tleh, ki so bogata s šoto. Z enostavnim pH testom boste hitro določili reakcijo tal na vašem vrtu. Različni komercialni kompleti, ki se dobijo v vrtnarskih centrih navadno temeljijo na barvni reakciji, ki jo dobimo, ko nekaj prsti zmešate z vodo in reagenti. S pomočjo barvne lestvice lahko potem hitro odčitate pH tal na vašem vrtu. Pri tem dobro, če postopek ponovite z vzorci tal iz različnih koncev vrta, saj se lahko tla na vrtu precej razlikujejo.

Niso vsa tla enako kisla

V kolikor imate rahlo kisla tla, ste lahko povsem zadovoljni, saj lahko na svojem vrtu vzgajate velik razpon okrasnih in uporabnih rastlin. Na takšnih tleh je dostopnost najpomembnejših mineralnih hranil največja in rastline navadno ne bodo čutile pomanjkanja. Tudi aktivnost bakterij in deževnikov, ki so pomembni za strukturo tal, je pri takšnem pH optimalna. Nasprotno pa bolj, ko so tla kisla, manj je rastlin, ki bodo uspevale na vašem vrtu. Rastline so prilagojene določenemu razponu pH vrednosti in če jih gojimo na tleh, ki zanje niso optimalna, lahko pride do pomanjkanje določenih hranil (predvsem fosforja), kar posledično vodi v propad rastline. V skrajno kislih tleh bodo uspevale le kisloljubne rastline, med katerimi najdete rododendrone, azaleje in kamelije. Na zmerno kislih tleh pa bodo uspevale tudi številne druge rastline, ki jih navadno ne povezujemo s kislimi rastišči. Mednje sodijo magnolija, dren, nepozebnik, hibiskus in hortenzija.

Pripravimo gredo za kisloljubne rastline

Ko se odločimo zasaditi gredo z rastlinami, ki potrebujejo kisla tla, moramo najprej seveda preveriti pH tal. V kolikor imate srečo in je vaš vrt (ali vsaj del vrta) postavljen na kislo podlago, boste morali gredo samo pripraviti za sajenje rastlin. Ob prekopavanju vkopljite v tla večjo količino organske snovi. V kolikor boste uporabili različne komercialne substrate, bodite pozorni, da ne vsebujejo apna, saj slednje zvišuje pH tal.
V kolikor si želite na vašem vrtu oblikovati gredo kisloljubnih rastlin, hkrati pa so tla na vašem vrtu alkalna, jih boste morali pred sajenjem še pripraviti. Na mestih, kjer boste posadili rastline, izkopljite velike sadilne jame, ki naj bodo precej večje od koreninske grude rastlin. Namesto izkopane prsti v sadilne jame dodajte substrat za kisloljubne rastline. S tem boste rastlinam vsaj prvih nekaj let zagotovili ustrezen pH tal. Žal pa boste morali kasneje redno dodajati sredstva za zniževanje pH (žvepleni pripravki, amonijev sulfat in kompostirano lubje).
Pri uporabi mikoriznih pripravkov ne smete pozabiti, da rododendroni, azaleje, borovnice in njihovo sorodstvo potrebujejo erikoidno mikorizne glive (pripravek Rhodovit), ki jih lahko dodate na gredo ob sajenju ali tudi kasneje.

Zimsko obrezovanje - dren

Zimsko obrezovanje na okrasnem vrtu

Zimsko obrezovanje - drenEno izmed redkih vrtnih opravil, ki nas v zimskem delu leta pripeljejo na vrt, je obrezovanje grmovnih in dreves. Obrezovanje lesnih predstavnikov je koristno in se izvaja iz različnih vzrokov:

Za večji pridelek

Sadno drevje in grmovnice (borovnice, ribez, maline, itd.), ki jih pustimo tekom rasti neobrezane, bodo svojo energijo razdeljevale med rastjo poganjkov in tvorbo plodov. Z rednim obrezovanjem boste njihovo energijo usmerili predvsem v tvorbo plodov, kar bo povečalo pridelek.

Za uspešnejšo zakoreninjanje

Pri sveže posajenih drevesih in grmovnicah je pomembno, da spodbudimo razrast korenin, ki bodo zasidrale rastlino na rastišču in ustvarile kvaliteten koreninski sistem za črpanje vode in mineralov. Pri obrezovanju je potrebno žrtvovati nekaj živahno rastočih poganjkov in jih skrajšati na nekaj brstov dolžine. Z zmanjšanjem površine krošnje pri na novo posajenih drevesih tudi preprečimo, da bi krošnja delovala kot jadro, zaradi česar bi veter lahko drevo prevrnil.

Z zimskim rezom tudi redčimo

Pri nekaterih grmovnicah se rastlina nenehno obnavlja z odganjanjem novih poganjkov tik nad tlemi. Takšne rastline vsako leto nekoliko zredčimo tako, da odstranimo šibke poganjke in približno tretjino najstarejših poganjkov. S takšnim načinom obrezovanja boste rastlino redno pomlajevali in hkrati poskrbeli, da bodo preostali poganjki imeli na voljo dovolj svetlobe.

Poskrbite za poletne cvetove

Vse grmovnice, ki zacvetijo v drugi polovici poletja, cvetne zasnove poženejo na letošnjih poganjkih. Pri teh grmovnicah boste z odstranjevanjem (necvetočih) lanskih poganjkov povečali število letošnjih poganjkov, ki bodo prekriti s cvetovi. Lep primer takšnega načina obrezovanja je metuljnik, ki ga vsako leto porežemo nekje na višino kolen. S tem poskrbimo, da bo grm poln cvetov, ki bodo pognali nekje do največ dva metra višine in jih bomo tako z lahkoto občudovali.

Zimsko obrezovanje za zdravo rast

Pri vseh lesnih predstavnikih je potrebno konec zime preveriti stanje poganjkov. Pri tem odstranimo vse polomljene in odmrle poganjke, s čimer zmanjšamo možnost razvoja bolezni. Povzročitelji bi lahko namreč izkoristili rane na polomljenih vejah in preko njih okužili rastlino.

Poživite vaše grmovnice

Manj pogost in bolj agresiven način obrezovanja izberemo pri rastlinah, ki jih gojimo zaradi pisanih stebel ali večjih okrasnih listov (npr. beli dren). Pri teh rastlinah vse poganjke poreženo skoraj do tal oz. do osrednjega stebla. S tem zagotovimo maksimalno število mladih poganjkov, ki bodo npr. pri belem drenu živahno obarvani in tako prekrasen okras za zimski čas.

Dreni z rdečimi stebli

Barviti dreni popestrijo zimski vrt

Dreni z barvitimi stebliPoleg različnih zimzelenih rastlin, ki dajejo pozimi vrtu potrebno strukturo, najdemo še celo vrsto grmovnic, ki pozimi vrt tudi barvito okrasijo. Pri tem ni nujno, da gre za cvetove in plodove, temveč lahko to dosežejo tudi z barvitimi stebli. Med to skupino grmovnic najdemo tudi številne drene, ki poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči ali celo škrlatno-črni barvi.

Kako poskrbimo za drene

Dreni skoraj ne potrebujejo oskrbe. Zadovoljni so skoraj na vsakih tleh, čeprav najbolje uspevajo ob nekoliko višji talni vlagi. Potrebujejo pa dovolj sonca, ki pomaga pri dozorevanju njihovih stebel. Vsakih nekoliko let jih pozno pozimi porežite na približno 5 cm višine, s čimer boste spodbudili rast številnih mladih in živahno obarvanih stebel. Stebla porežite na nekoliko različnih višinah, s čimer bo oblika grma nekoliko bolj razgibana. Lahko pa vsako leto odstranite tretjino do polovico stebel. Tako boste postopoma pomlajevali grm in hkrati ohranili strukturo grma. Takšen način je priporočljiv tudi za šibkejše grme kot npr. Cornus alba ‘Sibirica’. Za bujno razrast rastlino vsako leto pognojite z mineralnim gnojilom ali zrelim kompostom. Jeseni lahko naberete potaknjence in si namnožite svoje najljubše kultivarje, saj se potaknjenci drenov zelo dobro zakoreninjajo.

Dreni so primerni tudi za sodobno zasaditev

Dreni z rdečimi stebliBarvita stebla drenov pa lahko izkoristite tudi v nekoliko bolj sodobni zasaditvi. Še posebej bo zasaditev prišla do izraza, če imate na vrtu barvit zid, ki ga lahko izkoristite kot ozadje. Posadite dren Cornus sanguinea ‘Midwinter Fire’, ki bo pozimi »zagorel« z oranžno rumenimi stebli. V ozadje grede posadite še zimzeleno sarkoko (Sarcococca confusa), ki bo ob koncu zime zacvetela s prijetno dišečimi belimi cvetovi. V osrednji del grede posadite skimije (Skimmia japonica ‘Rubella’), ki dajala gredi strukturo, spomladi pa bo zacvetela z rdečkastimi cvetovi. V kolikor pa želite rdečkaste plodove, boste morali izbrati žensko rastlino kot je npr. sorta ‘Nymans’. Za pomladne cvetove dodajte še nepozebnik (Hamamelis x intermedia ‘Diana’), ki bo pozno pozimi odišavil vaš vrt s svojimi rdečkastimi cvetovi. Nepozebnik bo okrasil zasaditev tudi jeseni, ko se bo odel v živahno rdečo barvo. Ne pozabite zasaditi še spomladi cvetočih čebulnic kot npr. tulipanov in narcis. V ospredje grede lahko posadite tudi kačjo brado (Ophiopogon planiscarpus ‘Nigrescens’), ki bo s svojimi temnimi listi prijeten kontrast živahnejše obarvanim drenom.