Kisla tla lahko navadno najdemo vsepovsod, kjer imamo veliko razkrajajoče se organske snovi. Tako lahko kisla rastišča najdemo npr. v gozdu, kjer na tleh leži veliko odpadlega listja ali na tleh, ki so bogata s šoto. Z enostavnim pH testom boste hitro določili reakcijo tal na vašem vrtu. Različni komercialni kompleti, ki se dobijo v vrtnarskih centrih navadno temeljijo na barvni reakciji, ki jo dobimo, ko nekaj prsti zmešate z vodo in reagenti. S pomočjo barvne lestvice lahko potem hitro odčitate pH tal na vašem vrtu. Pri tem dobro, če postopek ponovite z vzorci tal iz različnih koncev vrta, saj se lahko tla na vrtu precej razlikujejo.
Niso vsa tla enako kisla
V kolikor imate rahlo kisla tla, ste lahko povsem zadovoljni, saj lahko na svojem vrtu vzgajate velik razpon okrasnih in uporabnih rastlin. Na takšnih tleh je dostopnost najpomembnejših mineralnih hranil največja in rastline navadno ne bodo čutile pomanjkanja. Tudi aktivnost bakterij in deževnikov, ki so pomembni za strukturo tal, je pri takšnem pH optimalna. Nasprotno pa bolj, ko so tla kisla, manj je rastlin, ki bodo uspevale na vašem vrtu. Rastline so prilagojene določenemu razponu pH vrednosti in če jih gojimo na tleh, ki zanje niso optimalna, lahko pride do pomanjkanje določenih hranil (predvsem fosforja), kar posledično vodi v propad rastline. V skrajno kislih tleh bodo uspevale le kisloljubne rastline, med katerimi najdete rododendrone, azaleje in kamelije. Na zmerno kislih tleh pa bodo uspevale tudi številne druge rastline, ki jih navadno ne povezujemo s kislimi rastišči. Mednje sodijo magnolija, dren, nepozebnik, hibiskus in hortenzija.
Pripravimo gredo za kisloljubne rastline
Ko se odločimo zasaditi gredo z rastlinami, ki potrebujejo kisla tla, moramo najprej seveda preveriti pH tal. V kolikor imate srečo in je vaš vrt (ali vsaj del vrta) postavljen na kislo podlago, boste morali gredo samo pripraviti za sajenje rastlin. Ob prekopavanju vkopljite v tla večjo količino organske snovi. V kolikor boste uporabili različne komercialne substrate, bodite pozorni, da ne vsebujejo apna, saj slednje zvišuje pH tal.
V kolikor si želite na vašem vrtu oblikovati gredo kisloljubnih rastlin, hkrati pa so tla na vašem vrtu alkalna, jih boste morali pred sajenjem še pripraviti. Na mestih, kjer boste posadili rastline, izkopljite velike sadilne jame, ki naj bodo precej večje od koreninske grude rastlin. Namesto izkopane prsti v sadilne jame dodajte substrat za kisloljubne rastline. S tem boste rastlinam vsaj prvih nekaj let zagotovili ustrezen pH tal. Žal pa boste morali kasneje redno dodajati sredstva za zniževanje pH (žvepleni pripravki, amonijev sulfat in kompostirano lubje).
Pri uporabi mikoriznih pripravkov ne smete pozabiti, da rododendroni, azaleje, borovnice in njihovo sorodstvo potrebujejo erikoidno mikorizne glive (pripravek Rhodovit), ki jih lahko dodate na gredo ob sajenju ali tudi kasneje.
Eno izmed redkih vrtnih opravil, ki nas v zimskem delu leta pripeljejo na vrt, je obrezovanje grmovnih in dreves. Obrezovanje lesnih predstavnikov je koristno in se izvaja iz različnih vzrokov:
Poleg različnih zimzelenih rastlin, ki dajejo pozimi vrtu potrebno strukturo, najdemo še celo vrsto grmovnic, ki pozimi vrt tudi barvito okrasijo. Pri tem ni nujno, da gre za cvetove in plodove, temveč lahko to dosežejo tudi z barvitimi stebli. Med to skupino grmovnic najdemo tudi številne drene, ki poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči ali celo škrlatno-črni barvi.
Barvita stebla drenov pa lahko izkoristite tudi v nekoliko bolj sodobni zasaditvi. Še posebej bo zasaditev prišla do izraza, če imate na vrtu barvit zid, ki ga lahko izkoristite kot ozadje. Posadite dren Cornus sanguinea ‘Midwinter Fire’, ki bo pozimi »zagorel« z oranžno rumenimi stebli. V ozadje grede posadite še zimzeleno sarkoko (Sarcococca confusa), ki bo ob koncu zime zacvetela s prijetno dišečimi belimi cvetovi. V osrednji del grede posadite skimije (Skimmia japonica ‘Rubella’), ki dajala gredi strukturo, spomladi pa bo zacvetela z rdečkastimi cvetovi. V kolikor pa želite rdečkaste plodove, boste morali izbrati žensko rastlino kot je npr. sorta ‘Nymans’. Za pomladne cvetove dodajte še nepozebnik (Hamamelis x intermedia ‘Diana’), ki bo pozno pozimi odišavil vaš vrt s svojimi rdečkastimi cvetovi. Nepozebnik bo okrasil zasaditev tudi jeseni, ko se bo odel v živahno rdečo barvo. Ne pozabite zasaditi še spomladi cvetočih čebulnic kot npr. tulipanov in narcis. V ospredje grede lahko posadite tudi kačjo brado (Ophiopogon planiscarpus ‘Nigrescens’), ki bo s svojimi temnimi listi prijeten kontrast živahnejše obarvanim drenom.