Arhiv kategorij: pomlad

skupine tulipanov

Spoznajte različne skupine tulipanov

Skupine tulipanov združujejo sorte, ki navadno cvetijo ob istem času, imajo podobno obliko cvetov ali pa so jih ustvarili gojitelji s križanjem in izpopolnjevanjem. Preverite katere skupine poznamo, saj boste potem lažje ustvarili kombinacije, ki bodo na vašem vrtu cvetele preko celotne sezone tulipanov.

skupine tulipanov

Nevrstnati zgodnji tulipani

kot že ime pove cvetijo zgodaj v sezoni, vendar nekoliko kasneje kot Kaufmanovimi in Fosterjevimi križanci. Znani so po svojim močnih cvetnih steblih, ki se ne upognejo ob vetru in dežju (kot npr. papagajevke). V povprečju so visoki 25-46 cm. Preverite našo ponudbo nevrstnih tulipanov.

Vrstnati zgodnji tulipani 

zacvetijo ob istem času kot nevrstnati zgodnji tulipani. Na voljo je manj barvnih odtenkov kot pri drugih tulipanih, vendar to pomanjkljivost nadomestijo z do 10cm širokimi cvetovi. Cvetna stebla so krajša in močna, zaradi česar so primerni tudi za lonce. V poprečju so visoki 25-30 cm. Preverite našo ponudbo vrtnastih tulipanov.

Triumph tulipani

so rezultat križanja med nevrstnatimi zgodnjimi in kasneje cvetočimi kultivarji. Triumph tulipani so najvišji kultivarji in zrastejo v povprečju 40-56 cm visoko. Cenjeni so predvsem zaradi prekrasnih tradicionalno oblikovanih cvetov.Preverite našo ponudbo triumph tulipanov

Darwinovi križanci

so križanci ned Fosterjevimi tulipani in Darwinovimi tulipani (sedaj pripadajo poznim nevrstnatim kultivarjem). Znani so po svojih velikih in bleščeče obarvanih cvetovih, ki imajo zaprti skoraj popolno piramidalno obliko. Odprti cvetovi imajo lahko premer do 15 cm. Za razliko od številnih kultivarje Darwinovi križanci cvetijo enkratno leto za letom. Preverite našo ponudbo Darwinovih tulipanov.

Nevrstnati pozni kultivarji

cvetijo za ostalimi kultivarji. Cvetove najdemo v številni barvnih odtenkih na do 75 cm visokih poganjkih. Preverite našo ponudbo vrtnastih tulipanov.

Lilijasti tulipani

imajo edinstveno oblikovane cvetove, ki spominjajo na lilije. Cvetijo nekoliko prej kot nevrstnati pozni kultivarji in zrastejo v povprečju 35-60 cm. Preverite našo ponudbo lilijastih vrt tulipanov.

Resičasti tulipani

imajo edinstveno resast rob cvetnih listov, ki izgleda kot nacefran rob blaga. Njihova višina je zelo variabilna, saj je odvisna od izvornega kultivarja, iz katerega so nastali. Preverite našo ponudbo resičastih tulipanov.

Zelenocvetni tulipani

imajo že po imenu v cvetu odtenke zelene barve, ki jih povdarijo osnovne barve cvetov. Znani so tudi po dolgem obdobju cvetenja. Podobno kot pri resičastih, je tudi pri zelenocvetnih tulipanih čas cvetenja in višina poganjka odvisna od izvorne skupine tulipanov, iz katere je bil kultivar razvit. Preverite našo ponudbo zelenocvetnih (viridiflora) tulipanov.

Rembrandtovi tulipani

so poimenovani po Nizozemskem slikarju, ki je živel in delal na Nizozemskem v času, ko se je razmahnila tulipanomanija. Zanje so značilne lise ali črte, ki spominjanjo na simptome virusnega obolenja. Preverite našo ponudbo rembrandtovih tulipanov.

Papagajevke

imajo pernate, kodraste ali valovite robove cvetnih listov. Cvetovi so veliki in bleščeče obarvani. Cvetijo kasneje v sezoni in dosežejo višino okrog 40 cm. Preverite našo ponudbo papagajastih tulipanov.

Vrstnati pozni kultivarji

so znani tudi pod imenom potonikasti tulipani, saj njihovi polni cvetovi spominjajo na cvetove potonik. Cvetijo pozno v sezoni, vendar pred triumph tulipani, Darwinovimi, križanci, papagajevkami, lilijastimi in nevrstnatimi poznimi tulipani. Preverite našo ponudbo vrstnatih tulipanov.

Kaufmanovi križanci

so vzgojeni iz kaufmanovih tulipanov. Spadajo med najzgodnejše tulipani. Večinoma so precej nizki (do 12 cm visoki) in odprti spominjajo bolj na cvetove lokvanja kot na tulipane. Preverite našo ponudbo greigijevih tulipanov.

Fosterjevi križanci

so vzgojeni iz vrste Tulipa fosteriana, ki raste v goratih predelih centralne Azije. Znani so tudi pod imenom Imperatorjevi tulipani. Zacvetijo prvi med vsemi skupinami tulipanov in dosežejo višino okrog 35 cm. Preverite našo ponudbo fosterjevih tulipanov.

Greigijevi križanci

izvirajo iz vrste T. greigii. Kultivarji so zelo nizki (do 25 cm), zaradi česar so še posebej primerni za skalnjake in lonce. Z lahkoto pa jih tudi naturaliziramon, saj cvetijo iz leta v leto gosteje. Preverite našo ponudbo greigijevih tulipanov.

Mešana skupina:

združuje vse ostale skupine tulipanov, predvsem botanične tulipane. Skupaj najdemo okrog 150 vrst divjih (botaničnih) tulipanov, ki rastejo od Portugalske do osrednje Azije. Preverite našo ponudbo botaničnih vrst tulipanov.

senčno rastišče - japonske vetrnice

Vetrnice za pomlad in jesen

Zgodnji domači cvetovi

Vetrnice (rod Anemone) so odlične trajnice za vsak vrt. Številni predstavniki vetrnic so že dolgo časa vključeni v repertoar rastlin, ki jih pogosto najdemo na okrasnem vrtu. Z načrtno vzgojo se je število vetrnic na okrasnih vrtovih dodatno povečalo. Kljub veliki pestrosti sort pa lahko glede na obdobje cvetenja še vedno oblikujemo tri skupine, ki si sledijo preko celotne sezone.

podlesne vetrnice

Zgodaj spomladi naše gozdove prepravijo beli cvetovi trilistne vetrnice (A. nemorosa), ki ustvarja prekrasne preproge pod še neolistanimi grmovnicami in drevesi. Nekoliko za njo bo zacvetela sorodna podlesna vetrnica (A. trifolia), kar lahko s pridom uporabite na gozdni gredi in tako podaljšate cvetenje teh zgodnjih pomladnih vetrnic. Za živahnejše rumene cvetove lahko izberete zlatično vetrnico (A. ranunculoides). Iz le-te so vzgojili tudi različne prekrasne sorte kot je npr. ‘Frank Waley’, ki zraste v nekoliko bolj robustno rastlino ali ‘Laciniata’, ki požene zelo fino deljene liste. Za čudovite polne cvetove pa izberite sorto ‘Pleniflora’. Polne cvetove lahko najdete tudi pri že omenjeni podlesni vetrnici oz. njeni sorti ‘Vestal’, ki je resnično enkraten dodatek za okrasno gozdno gredo. Podlesno vetrnico lahko najdete tudi v prekasnih modrih (sorta ‘Royal Blue’) in vijoličastih odtenkih (sorta ‘Robinsoniana’). Modrikaste odtenke boste lahko občudovali še pri eni zgodaj cvetoči vetrnici – grški vetrnici (A. blanda), ki pa jo podobno kot ostale lahko izberemo tudi v belih in rožnatih tonih.

Neverjetna pestrost ene same vrste

vrtne vetrnice

Pozno pomladi oz. zgodaj poleti začnejo svoje barvite cvetove odpirati predstavniki vrste A. coronaria. Vrtnarji so vzgojili izredno široko paleto sort teh vetrnic. Podobno kot pri grških vetrnici lahko uživate v prekrasnih modrih odtenkih, v katerih bosta zacveteli sorti kot sta ‘Mr. Fokker’ in ‘Lord Lieutenant’. Za bolj živahne rdeče odtenke pa posadite sorti ‘Governor’ in ‘Hollandia’. Nasprotno bo sorta ‘Mt. Everest’ pognala nežne popolnoma bele cvetove. Pri tem lahko v vsaki barvi izbirate med enojnimi in polnimi cvetovi. Odlična lastnost teh vetrnic pa je, da so primerne tudi za rezano cvetje za čudovite aranžmaje in celo za siljenje za zimske cvetove.

Pozni cvetovi daljnega vzhoda

jesenske vetrnice

Pozno poleti svoje cveto odprejo še japonske vetrnice. Čeprav so jeseni cvetoče vetrnice znane pod imenom japonske vetrnice, tri najpogostejše vrste (A. hupehensis, A. vitifoliumin A. tomentosa) pravzaprav izvirajo iz Kitajske. Napačno poimenovanje izvira iz prvega zapisa ene izmed vetrnic, ki so jo leta 1695 zabeležili v okolici Nagasakija. Ko so prve rastline leta 1844 prispele na Zahod so bile tako že znane pod imenom A. japonica.

Že kar klasična izbira jeseni cvetočih vetrnic je sorta A. ‘Honorine Jobert’, ki požene prekrasne  bele enojne cvetovi na okrog metra visokih poganjkih. Podobne, vendar rožnato obarvane cvetove bo pognala sorta ‘Hadspen Abundance’. Poleg sort z enojnimi cvetovi pa lahko v vrtnarijah najdemo tudi številne predstavnike s prekrasnimi polnimi cvetovi kot je npr. sorta ‘Bressingham Glow’. 

Kako gojimo vetrnice

Večina vetrnic zraste iz plazečih rizomov, medtem ko vrsti A. coronariain A. blandanavadno sadimo v obliki suhih gomoljev. Gomolji vetrnic imajo voskasto prevleko in so na videz podobni posušenim slivam. Pred sajenjem jih preko noči namočite. Za najboljše rezultate jih posadite na gredo takoj, ko bodo tla dovolj mehka, da boste lahko izkopali sadilno luknjo. Gomolje posadite 3-5 cm globoko, pri čemer je vseeno, kako jih obrnete, saj se bodo rastline same ustrezno orientirale ter pognale poganjke in korenine v pravo smer. Ostale vetrnice navadno kupujemo posajene v lonce, tako da jih je potrebno samo presaditi na novo rastišče na gredi. 

Poleti cvetoče vetrnice (A. coronaria) potrebujejo sončno rastišče, medtem ko se bodo spomladi in jeseni cvetoče vrste odlično počutile v svetli senci.

trata

Vrtna opravila v mesecu marcu

vrtna opravila v marcuZelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga vrtna opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim mineralnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu marcu postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

magnolia

Magnolije – čudovito starodavno drevo

Po dolgi sivi zimi se kmalu za prvimi spomladanskimi čebulnicami odprejo prekrasni cvetovi številnih magnolij. Med magnolijami najdemo drevesa najrazličnejših velikosti. Segajo vse od grmičkov kot npr. Magnolia stellata ´Royal Star´, do srednje visokih dreves kakršno je magnolija M. x loebneri ´Leonard Messel´, ki zraste nekje do osem metrov višine. Orjakinje med magnolija kot npr. velecvetna magnolija M. grandiflora pa lahko dosežejo tudi 15 metrov.
Čeprav ob besedi magnolija navadno pomislimo na pomlad in drevo polno belih ali rožnatih cvetov pa s tem raznolikost magnolij še zdaleč ni izčrpana. Nekatere magnolije bodo tako svoje prekrasne cvetove odprle šele v zgodnjem poletju, pri čemer so ti lahko tudi škrlatne ali celo rumene barve kot jih lahko občudujemo pri sorti M. ´Yellow Fever´.

Nekaj reda v pestrosti magnolij

Zimzelene magnolije

Čudovit predstavnik zimzelenih magnolije je vrsta Magnolia grandiflora, ki zraste v več kot 10 m visoko drevo. Njeni bleščeči listi in veliki beli cvetovi so čudovit dodatek za vsak (dovolj velik) vrt. V kolikor imate na voljo nekoliko manj prostora in je vaš vrt bliže obali, lahko uporabite tudi vrsto M. virginiana, ki je polzimzelena (ob zelo hladni zimi izgubi liste) in zavzame nekoliko manj prostora. Zimzelene magnolije so odlične za zimsko strukturo vrta.

Listopadne magnolije s krožnikastimi cvetovi

To je skupina številnih priljubljenih vrst in sort magnolij. Večinoma gre za sorte križanca M. x soulangeana, ki jim prijajo bogata in dobro odcedna tla. Sorodne so jim nekoliko manj prezimno trdne vrste iz zahodne Kitajske kot sta npr. sargentova magnolija (M. sargentiana) in sprengerjeva magnolija (M. sprengeri). Čeprav lahko ob pozni slani njihovi cvetovi pomrznejo, je dovolj že eno uspešno cvetenje, da boste povsem pozabili na morebitno razočaranje.

Zvezdaste magnolije

Ta skupina vsebuje kobupi magnolijo (M. kobus), loebnerjevo magnolijo (M. x loebneri) in zvezdasto magnolijo (M. stellata). Vsi predstavniki so odporni na nizke temperature in dobro prenašajo vročino.

Še nekaj redkejških predstavnikov

Precej redkeje na vrtovih srečamo še nekatere druge vrste magnolij, ki se jih sadi predvsem kot drevesa za senco. Med temi lahko najdemo vrsto M. acuminata in njeno manjšo sorodnico rumeno magnolijo M. acuminata subcordata. Prav tako redke so velelistna magnolija (M. macrophylla), dežnikasta magnolija (M. tripetala) in frazerjeva magnolija (M. fraseri). Vse tri vrste so srednje velika drevesa, ki zacvetijo po olistanju. Čisto nekaj posebnega pa je sieboldova magnolija (M. sieboldii), ki zacveti z dišečimi čašastimi cvetovi.

Kam posaditi magnolijo

magnolijePred sajenjem dobro premislite kam boste drevo posadili, saj lahko precej zrastejo in jih je kasneje težko presajati. Pomembno je tudi, da zemlja okrog magnolije ne bo obdelana oz. služila za vožnjo, saj imajo magnolije plitve korenine, ki jih lahko hitro poškodujemo.
Večina magnolij potrebuje za dobro uspevanje kisla tla, čeprav nekatere vrste vključno z M. kobus, M. stellata, M. wilsonii in M. sieboldii tolerirajo tudi nevtralno ali rahlo bazično podlago.

Kombiniranje in oblikovanje

Poleg vloge solitarja ali drevesa v naravni zasaditvi se magnolije krasno podajo tudi v bolj formalnih zasaditvah. Za takšne zasaditve lahko izbirate med številnimi kultivarji zimzelenih magnolij vrste M. grandiflora, ki zacvetijo z velikimi belimi cvetovi. Velecvetne magnolije lahko oblikujete podobno kot drevesaste vrtnice na golo steblo in lepo oblikovano krošnjo.
Najboljši čas za obrezovanje listopadnih magnolij je takoj po cvetenju, medtem ko zimzelene magnolije obrezujemo pred pomladno rastjo. Obrezovanje naj bo le občasno, saj se magnolijam rane celijo zelo počasi. Pri obrezovanju poskušamo oblikovati čim bolj odprto krošnjo. V kolikor želi oblikovati precej zanemarjeno drevo, je najbolje obrezovanje raztegniti preko več let, saj lahko prekomerno obrezovanje magnolij vodi v propad rastline.

Bolezni in škodljivci

Magnolija lahko okužijo različni povzročitelji listne pegavosti ali raka, vendar navadno ni potrebno zatiranje s škropljenjem. Dovolj je, da odstranimo obolele veje in poskrbimo za dobro zdravje drevesa z ustreznim gnojenjem.

Jegliči, primula

Jegliči (Primula) – čudovite pomladne trajnice

Jegliči, primulaProti koncu pomladi na obronkih gozdov, na vrtovih in po vrtnarijah svoje prekrasne barvite cvetove odprejo prvi jegliči. Pri tem pa jegliči niso samo znanilci pomladi, saj si lahko z izbiro različnih vrst zagotovimo neprekinjeno cvetnje od prvih pomladnih dni pa vse do sredine avgusta. Namenimo jim lahko prostor na gredah, na skalnjaku ali celo na močvirnem rastišču ob ribniku.

Jegliči ne marajo suše

Čeprav skupina jegličev obsega okrog 400 vrst, ki jih najdemo na najrazličnejših rastiščih, je za vse jegliče značilno, da ne marajo vročine in suše. Jegliči bodo najbolje uspevali na tleh, ki so vso leto dobro preskrbljena z vlago. Med jegliči najdemo celo predstavnike, ki rastejo na močvirnatih tleh. Čeprav večina rastlin ne mara zastajanja vode v tleh,pa si nekateri jegliči (kot npr. P. florindae, P. pulverulenta in P. japonica) idealnejšega rastišča ne morejo predstavljati.
Jegliči pa kljub potrebi po vlagi ne marajo težkih tal, ki so navadno slabo prezračena. Za izboljšavo strukture težkih tal, jim dodajte grobega peska in organske snovi v obliki zrelega hlevskega gnoja ali komposta.
Večina jegličev bo najbolje uspevala v svetli senci, kjer ni neposredne pripeke opoldanskega sonca, kljub vsemu pa bodo številne vrste prenesle tudi polno sonce, če jim zagotovimo dovolj vlage.

Poskrbite za svoje jegliče

Jegliči se hitro razširjajo s semenom, kar nam daje priložnost, da si sami vzgojimo nove rastline in med njimi izberemo nam najljubše križance. Številni jegliči so kratkožive rastline, ki cvetijo samo v mladosti, zato z rastlinami vzgojenimi iz semen zapolnimo vrzeli, ki jih na gredi pustijo starajoče se rastline. Jegliče lahko razmnožujemo tudi vegetativno, vendar se pri tako pridobljenih rastlinah postopoma začnejo kopičiti virusne okužbe, medtem ko so rastline vzgojene iz semen navadno zdrave. Semena jegličev so kaljiva takoj, ko dozorijo na rastlini in jih je potrebno čim prej posejati. Ko bodo kalice pognale dva prava lista, jih lahko posamično prenesete v lončke z 8 cm premera. Kasneje jih po potrebi presajajte v večje lončke, dokler ne dosežejo velikosti primerne za sajenje na prosto.
Pri nekaterih hitro rastočih vrstah jegličev vsaka 3-4 leta nekoliko razredčimo pregosto zrastle gruče rastlin. Pregosto rastle rastline spodbujajo razvoj bolezni in odmiranje listnih rozet v sredini gruče. Najprimernejši čas za delitev rastlin je spomladi ali zgodaj jeseni.
Pozimi jegliče pokrijte z zaščitno plastjo slame ali listja, ki bo rastline zaščitila pred nizkimi temperaturami, v kolikor jih ne bo prej že pokrila snežna odeja.

Zgodnji jegliči prikličejo pomlad

Jegliči, primulaNajznamenitejši jeglič je seveda trobentica (P. vulgaris), ki zacveti po gozdnih robovih in tratah. Njeni rumeni cvetovi nas razveseljujejo še pred zvončki in napovedujejo konec zimske sivine. Trobentice se dobro počutijo skoraj na vsakih tleh in se bodo hitro razraščale, zaradi česar lahko na trati postanejo tudi plevel.
Med najzgodnejše vrste spada tudi himalajski jeglič (P. rosea ‘Grandiflora’), ki vas bo že konec marca razveseljeval s svojimi cvetovi. Rastlina je velika vsega samo 15 cm, vendar bodo njeni živo rožnati cvetovi na hitro opravili z zimsko sivino. jeglic, primula Še ena spomladi cvetoča vrsta, ki pa cveti vse do začetka poletja, je obloglavi jeglič (P. denticulata). Njegovi rožnati ali škrlatni cvetovi so stisnjeni v kompaktna socvetja na koncu cvetnih poganjkov, s čimer spominjajo na okrasne luke. Posadite jih z drugimi vrstami jegličev ali vijolicami v svetlo senco in dobili boste naraven učinek rastlin gozdnega roba. Nasadite jih lahko tudi na dele skalnjaka, ki so pred neposrednim soncem skriti za večjimi kamni. Ustrezajo jim z organsko snovjo bogata tla.
Proti koncu pomladi zacvetijo tudi vrtni avriklji (P. x pubescens), ki so krasen dodatek na vsakem skalnjaku. Številni kultivarji vrtnih avrikljev nam omogočajo pestro izbiro barv kot npr. ‘Exhibition Blue’ v modri, ‘Nocturne’ v skoraj črno rdeči, ‘Pink Alpine’ v rožnati in ‘Chorister’ v rumeni barvi.

Polepšajo tudi poletje

Na vlažna rastišča posadite vrsto P. florindae, ki ima velike, nekoliko nagubane liste, značilne za jegliče in visoka cvetna stebla polna cvetov. Zraste v veliko rastlino, ki bo zasedla približno 60 x 60 cm prostora. Njeni rumeni cvetovi se bodo odprli šele sredi poletja. Na vlažnem rastišču ob ribniku bo dobro uspevala tudi vrsta P. pulverulenta, ki bo pognala 60-90 cm visoke poganjke z rdečimi cvetovi.
Jegliči, primulaNekoliko nižji in bolj zgodaj cvetoč je japonski jeglič (P. japonica), ki bo zacvetel v škrlatni ali rdeči barvi. Poleg rdečkastih odtenkov so na voljo tudi ‘Harlow Carr’ križanci japonskega jegliča, ki bodo cveteli v rumeni, marelični in oranžni barvi. Semena bodo pognala v nove rastline, med katerimi lahko izberete rastlinice z barvo cvetov po svoji želji. Poleg cvetov v toplih poletnih tonih ‘Harlow Carr’ križancev pa obstajajo tudi bele različice japonskega jegliča. Križanec P. japonica ‘Postford White’ bo v barvitost jegličev vnesel nekaj bele barve. V kolikor bi iz semen želeli vzgojiti tudi potomce tega kultivarja, morate paziti, da ne bodo v bližini rastli kultivarji z močneje obarvanimi cvetovi, saj lahko pride do navkrižnega opraševanja.
Precej nenavadna socvetje, ki spominjajo na stepske lilije pa najdemo pri jegliču P. vialii. Njegovi vijoličasto-rožnati cvetovi se bodo odprli v zgodnjem poletju. Rastlina se najbolje poda v zasaditve svetle sence, kjer jo lahko kombinirate s funkijami in praprotmi.

Še zadnji cvetovi

Zadnja med jegliči bo zacvetela vrsta P. capitata, ki bo svoje škrlatne cvetove odprla sredi poletja in bo cvetela vse do sredine avgusta. Kot večina predstavnikov jegličev potrebuje z organsko snovjo bogata in vlažna tla.

Kratek vodič za jegliče

zgodnje vrste zgodnje poletje pozne vrste
P. vulgaris

rumeni cvetovi, zraste do 20 cm višine, primeren za trato, grede, skalnjake

P. florindae

rumeni cvetovi, zraste do 70 cm, primeren za vlažna rastišča

P. capitata

škrlatni cvetovi s srebrno sredico, zraste do 20 cm visoka, primeren za grede ali skalnjake

P. rosea

rožnati cvetovi, zraste do 20 cm, primeren za trato, grede, skalnjake

P. japonica

rdeči cvetovi, zraste do 60 cm, primeren za vlažna rastišča

P. denticulata

beli, rdeči ali škrlatni cvetovi, zraste do 30 cm, primeren za skalnjake ali senčne lege

P. vialii

vijoličasto-rožnati cvetovi, zraste do 45 cm, primeren za senčna rastišča

P. x pubescens

različnih barv, zraste do 20 cm, primeren za skanjake in grede

P. pulverulenta

rdeči cvetovi, zraste do 60 cm, primeren za vlažna rastišča

čebulnice

Čebulnice in trajnice za cvetočo pomlad

čebulniceSpomladansko prebujanje poleg daljših in toplejših dni prinese tudi prve cvetove, ki preženejo zimsko sivino. Med temi prvimi znanilci pomladi lahko najdemo tako zelnate trajnice kot tudi različne vrste čebulnic.

Zgodaj cvetoče trajnice

Podobno kot spomladi cvetoče čebulnice tudi številne trajnice ne izgubljajo časa in ob prvih toplih dneh pokukajo iz zemlje. Med najzgodnejše trajnice vsekakor spadajo telohi kot je npr. naš črni teloh (Helleborus nigra). Angleži slednjega imenujejo kar »Christmas rose«, kar nakazuje kako hitro v sezoni lahko pričakujemo njegove cvetove (čeprav ne že okrog božiča). Telohi so odlična trajnica za ozelenitev senčnatih rastiščih, pri čemer je veliko predstavnikov tudi zimzelenih, kar bo dajalo zasaditvi dodatno strukturo tudi v zimskem času.
Še ena trajnica, ki zacveti zelo zgodaj v sezoni, je tudi pljučnik (Pulmonaria). Njihovi cvetovi počasi preidejo iz rožnate v vijoličasto barvo, kar dodatno popestri zasaditev. Za dodaten okras poskrbijo še pegasti listi, ki popestrijo senčne grede, na katerih se pljučniki odlično počutijo.
Za povsem drugačno teksturo pa poskusite z bergenijami. Njihovi veliki okrogli listi so zimzeleni in bodo lepo zaključevali gredo tudi preko zime. Številne sorte zacvetijo v intenzivno rožnati, vendar lahko najdemo tudi sorte s cvetovi v nežnejših odtenkih (npr. ‘Silberlicht’ ali ‘Bressingham White’). Pri sorti ‘Overture’ pa lahko uživate celo v prekrasnih temno rdečim listih, ki so odlični za ustvarjanje kontrasta s sveže zelenimi spomladanskimi poganjki drugih trajnic.
Za resnične navdušence nad rastlinami pa je prava izbira jetrnik (Hepatica). Svojo zbirko rastlin lahko obogatite z našim domačim navadnim jetrnikom (H. nobilis), ki je prekrasna do 15 cm visoka rastlina z vijoličasti cvetovi ali pa se navdušite nad škrlatno-rožnato cvetočo sorto H. nobilis var. nobilis ‘Rote Glut JP’, ki lahko doseže celo cene do 250€. Podobno cenjene in ustrezno drage so tudi številne druge sorte, ki jih v zadnjem času vzgajajo gojitelji na Japonskem, kjer se je močno razširilo navdušenje nad temi prekrasnimi trajnicami.

Ni pomladi brez čebulnic

Skoraj sinonim za pomlad so seveda različne spomladi cvetoče čebulnice, ki s svojimi barvitimi cvetovi prekrijejo grede in prostore pod še neolistanimi drevesi.
Odlična lastnost čebulnic je, da potrebujejo izredno malo prostora. Tudi na že povsem zaraščeni gredi, je med trajnicam in grmovnicami še dovolj prostora za nekaj teh lepotic. Še celo bolje je, če jih posadite med trajnice, ki zrastejo in cvetijo kasneje v sezoni, saj bodo počasi prekrile vedno bolj rumene poganjke spomladanskih čebulnic.
Poleg gred pa ne pozabite s čebulnicami polepšati tudi trate in prostorov pod drevesi. Za zasaditev enostavno izberite primerne čebulnice in jih nežno zakotalite po prostoru, ki ste si ga namenili zasaditi. Nato čebulice posadite na mestu, kjer so se ustavile. Na takšen način boste dobili videz zasaditve, ki je zelo podoben naravnemu. Že klasična izbira za naturaliziranje so žafrani in narcise. Za nekoliko drugačno zasaditev pa poskusite še z logaricami in pod grmovnicami s kombinacijo zvončkov in vetrnic.

Ustvarite pomladno kombinacijo

V ozadje grede posadite krvavordeče grozdičje (Ribes sanguineum), ki bo nekje sredi pomladi odprlo svoje rožnato rdeče cvetove in z njimi nadišavil vso okolico. V ozadje posadite še bodnantsko brogovito (Viburnum x bodnantense ‘Charles Lamont’) z nežnimi belo-rožnatimi cvetovi. Osrednji del grede zapolnite z okrasno travo anemantelo (Anemanthele lessoniana), ki bo omehčala zasaditev s svojimi prekrasnimi zeleno-rdečkastimi poganjki. V ospredje grede posadite orlico (Aquilegia vulgaris ‘Nivea’). S skoraj metrom visokimi poganjki se bodo cvetovi dvigovali pred ozadjem okrasne trave in nad nižje rastočimi trajnicami. Ribez dodatno podsadite s pljučnikom ‘Lewis Parker’, ki ima prekrasne suličaste liste posejane s svetlimi pegami in škrlatno-rožnate cvetove, ki bodo prešli v vijoličasto-modro barvo. Rob grede pa zaključite z zimzelenimi bergenijami ‘Baby Doll’, ki za razliko od številnih drugih sort bergenij, zacveti v nežno rožnati s pridihom marelične.
Med okrasnimi čebulnicami izberite takšne, ki bodo dopolnjevale zgodnje cvetove pljučnika pod ribezom. Poskusite kombinacijo rožnato cvetočih hrušic ‘Pink Surprise’ in modro-vijoličastih cvetov hijacintovke (Hyacinthoides non-scripta). Za kasneje v sezoni pa poskusite ujeti nianse cvetov ribeza. Posadite tulipan ‘Ollioules’ s cvetovi v starinsko rožnati barvi, ki proti robu preide v belo. Kombinirajte ga s polnimi cvetovi sorte ‘Royal Acres’, ki ima v cvetovih poleg rožnate in bele tudi nekaj zelene barve.

Večino rastlin lahko najdete v prodaji v spletni trgovini Svet čebulic in Trajnice Carniola.

Rododendroni in azaleje kraljujejo na kislih tleh

rododendroniRododendroni in azaleje (v nadaljevanju rododendroni) so sorodne rastline, ki uspevajo na kislih tleh, po čemer so podobni tudi drugim svojim sorodnikom iz okrasnega (resje) in uporabnega vrta (borovnice).

Rododendroni potrebujejo kisla tla

Rododendroni ne marajo močnega vetra in neposrednega opoldanskega sonca. Najbolje uspevajo na vzhodnih in severnih straneh hiš. V primeru, da jih posadimo na odprtem, izberemo rastišče, kjer se izmenjavata sonce in senca. Sadimo jih v času dormance – spomladi ali jeseni. Številne vrtnarije gojijo rododendrone v mešanici šote, zato je dobro, če jo dodamo tudi v sadilno jamo, da se rastline lažje navadijo na spremenjene razmere. Rododendroni ljubijo dobro odcedna tla z veliko organske snovi. V težkih glinastih tleh lahko rododendrone posadimo v visoke grede ali pa jim moramo zagotoviti dobro odvodnjavanje. Rododendroni tudi ne prenašajo alkalnih tal. Zaradi številnih zahtev je najbolje, da izkopljemo veliko sadilno jamo, v katero dodamo vsa sredstva za izboljšavo lastnosti tal. Izkopano zemljo zmešamo s šoto in po potrebi še z žveplom, ki bo znižalo pH tal.

Kako poskrbimo za rodendrone

Rododendroni imajo dokaj plitve korenine, zaradi česar jim moramo poleti močno zalivati, hkrati pa moramo paziti, da ne poškodujemo korenin pri odstranjevanju plevelov. Priporočljiva je tudi uporaba zastirke, ki zmanjšuje izparevanje vode in hkrati pa preprečuje rast različnim plevelom.
Pri gnojenju rododendronov se moramo izogibati uporabi alkalnih gnojil. Rastline pognojimo takoj po cvetenju. Po potrebi (če pride do kloroz) dodajamo še elemente kot sta magnezij (Mg) in železo (Fe). Pomanjkanje železa se pojavi v alkalnih tleh. Značilni simptomi pomanjkanja železa so porumeneli (klorotični) list z zelenimi žilami. Simptomi se najprej pojavijo na mladih listih, po čemer jih boste lahko razlikovali od pomanjkanja magnezija (najprej porumenijo starejši listi).
Rododendrone gnojimo le do sredine poletja. Tako bomo poskrbeli, da bo rastlina pravočasno prešla v mirovanje in zmanjšali možnost poškodb preko zime. Za izboljšanje njihove prehrane lahko uporabite tudi erikoidne mikorizne glive (priprave Rhodovit).
V primeru, da nismo izbrali rastline, ki je prevelika za izbran prostor, je obrezovanje omejeno na odstranjevanje odmrlih cvetov. Obrezovanje vej opravimo po potrebi takoj po cvetenju. Pred cvetenjem pa lahko odstranimo veje, ki so odmrle čez zimo.

Namnožite si najljubše rododendrone

Listopadne azaleje komercialno vzgajajo iz semen, medtem ko lahko zimzelene vzgojimo tudi s potaknjenci iz neolesenelih poganjkov. Potaknjenci potrebujejo 6-8 tednov, da se zakoreninijo. Najprimernejši čas za razmnoževanje s potaknjenci je pri azalejah junij/julij, pri rododendronih pa avgust/september. Potaknjenci naj bodo dolgi 8-12 cm. Odstranimo jim spodnje liste in jih potaknemo v substrat (mešanica šote in peska).

Včasih tudi rododendron zboli

V kolikor se na vaših rododendronih pojavljajo kakšni črne pege ali kakšni drugi simptomi, preverite še pregled bolezni rododendronov.