Arhiv kategorij: poletje

vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v avgustu

vrtna opravilaVišek poletja pomeni tudi krajši premor na vrtu. A kljub temu na nas čaka še nekaj vrtnih opravil, ki jih moramo opraviti, tudi ob visokih temperaturah.

Splošna vrtna opravila

  • Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje
  • Poskrbite, da na novo posajena drevesa in grmovnice ne trpijo suše
  • Redno vzdržujte vodna telesa
  • Naberite semena najljubših eno- in dvoletnic
  • Redno preglejujte rastline za prisotnost pepelaste plesni.
  • Sedaj je najboljši čas za zatiranje trajnih plevelov. Poskusite jih izkopati skupaj s korenino, ali pa uporabite ustrezen herbicid.
  • Dvignite višino košnje in raje kosite pogosteje. S tem bodo travne bilke v manjšem stresu.
  • Še zadnjič obrežite hitro rastoče žive meje.

Trajnice in čebulnice

  • Porežite listje trajnic, ki so že odcvetele in propadle (npr. Dicentra).
  • Sedaj lahko namnožite nekatere rastline iz skalnjaka kot npr. Helianthemum, Aubrieta in Dianthus.
  • Razdelite perunike
  • Konec avgusta posejte prezimne enoletnice direktno na gredo, kjer bodo prezimile in spomladi vzkalile.
  • Naberite semena rastlin, ki sedaj že plodijo in jih shranite za naslednjo sezono.
  • Naberite si cvetove rastlin za sušenje kot npr. rmana (Achillea) ali okrasnih trav. Obesite jih na glavo na suho in zračno sočno mesto, kjer se bodo posušila. Kasneje jih lahko uporabite za aranžiranje.

Vzpenjavke

  • Obrežite glicinijo (Wisteria)
  • Obrežite vzpenjave vrtnice, ki cvetijo le enkrat in ne tvorijo plodov.

Grmovnice in drevesa

Pozno poletje je primeren čas za obrezovanje številnih poleti cvetočih grmovnic in dreves, ki drugace po obrezovanju mocno “krvavijo”. Pri tem pa še ni prepozno, da obrežete rastline, ki bi jih lahko obrezovali že v juliju.

Negnoj (Laburnum)

Negnoj obrezujemo v drugi polovici poletja, saj v primeru spomladanskega reza ali obrezovanja v zgodnjem poletju močno “krvavi”. Odstranimo poškodavane veje in veje,ki kazijo izgled krošnje.

Topol (Populus)

Večina topolov sama po sebi razvije lepo oblikovane in uravnotežene krošnje, zaradi česar je obrezovanje topola omejeno predvsem na odstranjevanje poškodovanih vej. Redno odstranjujte divjake razen, če želite rastlino uporabiti kot zaščito pred vetrom. Divjaki bodo tako poskrbeli za dobro zaščito blizu tal. Odrasla drevesa se slabo odzovejo na močno obrezovanje in jih je najbolje nadomestiti.

Budleja (Buddleja alternifolia)

Ta eleganten grm požene cvetove na lanskih poganjkih. Da si zagotovite bujno cvetenje tudi naslednje leto, morate grm porezati takoj po cvetenju, ko cvetne zasnove še niso oblikovane. Odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke. Za pomladitev rastline, takoj po cvetenju odstranite dve tretjini poganjkov.

Metličnik (Callistemon)

Metlicnik tvori cvetove na koncu novih poganjkov. Lep izgled grma ustvarite s poletnim obrezovanjem vršičkov, kar bo spodbudilo rast stranskih poganjkov. Odrasli grmi ne potrebujejo rednega obrezovanja.

Oljkovec (Eleagnus)

Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Bodika (Ilex)

Oblikovane rastline bodike lahko sedaj oblikuje z obrezovanjem, saj se je rast poganjkov ustavila. Rastline obrezujte z vrtnimi škarjami in ne s škarjami za živo mejo, saj bodo slednje na grmu pustile veliko na pol porezanih listov, kar bo skazilo izgled rastline. Redno odstranjujte popolnoma zelene liste na marmoriranih kutivarjih, da preprečite vrnitev v zeleno obliko.

Lovor (Laurus)

Lovor ne potrebuje skoraj nobenega obrezovanja. Odstranite samo odmrle in poškodovane poganjke. Obliko rastlin vzdržujte s krajšanjem novih poganjkov. Pri lovorjih, ki so gojeni v obliki drevesa, ne pozabite odstraniti tudi vseh poganjkov, ki poženejo iz “debla”.

Oleander (Nerium oleander)

Oleandru samo odstranite nezaželene veje. Bolj košato razrast lahko dosežete
z obrezovanjem vršičkov ob koncu cvetenja.

Skobotovec (Philadelphus)

V tem obdobju lahko obrezujemo številne vrste skobotovca. Grmom vrste P. coronarius skrajšajte poganjke do stranskega poganjka, ki letos ni nosil cvetov ali do močnega brsta. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Obrežete pa lahko tudi druge skobotovce kot npr. Philadelphus ‘Belle Etoile’ in ‘Virginal’, ki cvetijo na lanskih poganjkih.

Materina dušica (Thymus)

Pri materini dušici samo odstranimo poškodovane in odmrle poganjke. Po cvetenju rastlino s škarjami za živo mejo nekoliko skrajšamo in oblikujemo.

Ribniki

  • Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.
  • Plitva vodna telesa bodo v vročem vremenu hitro postala zelena, zaradi česar je priporočena uporaba algicidov.
vrtna opravila junij

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v mesecu juniju

vrtna opravila junijTudi v mesecu juniju na vrtu na nas čakajo številna vrtna opravila, ki jih ne smemo pozabiti postoriti!

Splošna vrtna opravila

  • Obrežite zimzelene žive meje kot npr. pušpan (Buxus), če tega že niste storili prejšnji mesec.
  • Redno kosite trato.
  • Pognojite travo s poletnim gnojilom.
  • Redno odstranjujte plevele na gredah
  • Redno vzdržujte vodna telesa
  • Zastirajte steklenjake, da močno sonce ne bo požgali rastlin

Trajnice in čebulnice

  • Posadite gladiole.
  • Redno gnojite rastline v posodah.
  • Preglejujte lilije za ličinke lilijevke, ki požrejo lilijo v nekaj dnevih.
  • Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje.
  • Prenesite na prosto kalice, ki ste jih posejali že zgodaj spomladi in jih posadite v gredo.
  • Posadite na prosto kane (Canna), ko mine nevarnost zapoznelih pozeb.
  • Zredčite enoletnice, ki ste jih posejali direktno na grede. Redčenje izvedite v 2-3 stopnjah v 14-dnevnih intervalih. Končni razmak med rastlinami naj bo nekje med 10 in 20 cm (odvnisno od velikosti rastlin).

Vzpenjavke

Razredčite preveč na gosto razrasle poganjke gorskega srobota (Clematis montana).

Drevesa in grmovnice

  • Poskrbite, da na novo posajena drevesa in grmovnice ne trpijo suše
  • Redno preglejujte liste vrtnic za znake okužbe s črno pegavostjo in drugimi škodljivci vrtnic.
  • Napravite si potaknjence forzicije (Forsythia), hortenzije (Hydrangea macrophylla), nepravega jasmina (Philadelphus) in medvejke (Spiraea).

Češmin (Berberis)

Zimzeleni češmini, vključno z vrstami B. darwinii, B. linearifolia in B. x stenophylla ne potrebujejo skoraj nobenega obrezovanja. V juniju lahko obrežete žive meje iz češmina, ali pa oblikujete grme, vendar boste s tem izgubili jagode, ki bi se razvile iz cvetov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal. Pomladitveno obrezovanje izvedemo pozimi.

Budleja (Buddleja)

V nasprotju z metuljnikom (B. davidii), budleji B. alternifolia in B. globosa cvetita na lanskih poganjkih. Spomladansko obrezovanje bi vas tako stalo letošnjih cvetov, zaradi česar jih raje obrezujte po cvetenju. Odstranite mrtve ali poškodovane poganjke in skrajšajte predolge poganjke, da uravnovesite obliko grma. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Dren (Cornus)

Pozimi cvetoče drene kot npr. C. mas in C. officinalis samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Relika (Cytisus)

Po cvetenju obrežemo kultivarje C. scoparius in C x praecox, da očedimo rastline. Če relike vec let ne obrežemo, bo ob vznožju postala gola, bujnost cvetenja pa se bo zmanjšala. Cvetne poganjke porežite do močnega brsta ali stranskega poganjka, ki ne nosi cvetov. Poskusite odstraniti vsaj polovico lanske rasti. Ne režite v star les, ker relika težko odganja iz lesa. Stare in zanemarjene grme je najbolje nadomestiti.

Dojcija (Deutzia)

Bujnost cvetenje dojcije ohranjamo z vsakoletnim obrezovanjem po cvetenju. Cvetne poganjke porežite do močnega brsta ali stranskega poganjka, ki ne nosi cvetov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Oljkovec (Eleagnus)

Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Rakitovec (Hippophae)

Težava pri obrezovanju rakitovca je, da je težavno ločiti odmrla stebla od živih. Odločitev bo lažja, če boste počakali do junija, ko z lahkoto vidite razliko, saj bodo mrtva stebla še vedno brez zelenja. Pri delu se primerno zaščitite pred ostrimi trni. Rakitovec pogosto poganjka divjake, vendar v nasprotju z drugimi grmi, odstranjevanje divjakov na nivoju tal, ne bo spodbudilo odganjanja še številčnejših novih divjakov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z močnim rezom na 10 cm višine, ali če se vam zdi to prevec ostro, z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Magnolija (Magnolia)

Obrezovanje kultivarji magnolij vrst M x soulangeana, M. liliflora in M. stellata v času dormance lahko povzroči odmiranje vej, v spomladanskem času pa močno krvavenje. Zato te vrste obrezujemo na začetku poletja, ko so že popolnoma olistane. Odstranimo vse odmrle in poškodovane veje, pri mlajših rastlinah pa tudi plodove, da rastlina prihrani energijo za rast. Zanemarjena drevesa lahko močno obrežemo tako, da odstranimo 2-3 najstarejše veje, vendar pri tem pazimo, da ohranimo uravnovešeno in odprto krošnjo. Po močnem rezu se lahko zgodi, da rastlina nekaj let ne bo cvetela.

Rožmarin (Rosmarinus)

Če rožmarina več let ne obrezujemo bo na bazi postal gol, zmanjšal pa se bo tudi obseg cvetenja. Po glavnem cvetenju odstranite vse poškodovane in odmrle poganjke. Pazite, da ne boste zarezali preveč v les, saj rožmarin slabo odganja iz lesa.

Medvejka (Spiraea)

Za dobro cvetenje je potrebno medvejke S. ‘Arguta’ in S. veithii po cvetenju obrezati. Cvetoča stebla porežemo do stranskega poganjka, ki ni nosil cvetov. Stare in zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete do tal, vendar boste pri tem izgubili cvetove prihodnjega leta. Lahko pa samo odstranite vsako tretje steblo. Žive meje porežite takoj po cvetenju. Vec o medvejkah.

Španski bezeg (Syringa)

Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, pri čemer pazite, da ne ostranite tudi novih poganjkov, ki poganjajo tik pod cvetovi, saj ti nosijo zasnove za cvetove prihodnjega leta. Odstranite vse divjake. Stare in zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete rastlino na približno 45 cm višine ali z odstranitvijo vsake tretje veje, s čimer nadaljujete še prihodnji dve leti.

Ob ribnikih

    • Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.

Preverite tudi kaj je potrebno v mesecu juniju postoriti na zelenjavnem vrtu.

inkovska lilija

Ali je vsaka lilija res lilija?

Na naših vrtovih najdemo številne čebulnice in trajnice, ki v imenu vsebujejo besedo lilija. Tako na naših gredah uspevajo inkovska lilija, enodnevna lilija (maslenica), baklasta lilija, stepska lilija in afriška lilija. Čeprav vse te rastline združuje ime lilija pa z rastlinami iz rodu lilija (Lilium) nimajo nič skupnega. Ne samo, da številne med njimi niso čebulnice kot prave lilije, temveč gre za zelo pisano zbirko rastlin iz najrazličnejših koncev sveta.

Baklasta lilija

baklasta lilijaŠe en predstavnik afriške flore so tudi baklaste lilije, ki pripadajo rodu Kniphofia. Ime so dobile po nemškem zdravniku in botaniku Johannu Hieronymusu Kniphofu. Baklaste lilije so trajnice z dolgimi travam podobnimi listi, ki pri nekaterih dosežejo do 1,5 m dolžine. Sredi listne rozete pa pozno poleti poženejo cvetna stebla z živahno obarvanimi socvetji. Barve cvetove se med vrstami in sortami nekoliko razlikujejo, pri vseh pa so obarvani v tople tone rumene, oranžne in rdeče barve.
Na gredi jim naklonite sončno rastišče in jih kombinirajte z drugimi pozno poleti cvetočimi rastlinami kot so npr. montbrecije. Baklaste lilije načeloma dobro prenašajo sušo, vendar bodo uspevale bolje, če jim boste ob sušnem vremenu naklonili nekaj vode.

Inkovska lilija

Za razliko od afriške in baklaste lilije pa inkovska lilija izvira iz tropskih in subtropskih predelov Amerike. Za inkovsko lilijo je značilna membrana, ki povezuje med seboj vse prašnike. Po tej membrani je inkovska lilija dobili tudi znanstveno ime – Hymenocallis, kar v grščini pomeni »lepa membrana«.
Čebulice inkovske lilije posadite tako, da bo vrat čebulice malo nad površino substrata. inkovska lilijaSubstrat naj bo bogat z organsko snovjo, vendar mu dodajte tudi nekaj grobega peska, s čimer boste izboljšali odcednost. Takoj, ko se pojavijo prvi listi, začnite rastline redno zalivati. Vsaka dva tedna pa rastlino zalijte še z razredčenim mineralnim gnojilom. Inkovske lilije bodo najbolje na soncu ali v polsenci. Za resnično enkratne cvetove poskusite z vrsto Hymenocallis x spofforthiae ‘Sulphur Queen’, ki požene prekrasne bele cvetove z pridihom zelene in rumene barve. Njeni cvetovi so tudi čudovito nadišavljeni.

gladiole

Gladiole – lep okras vrta in aranžmajev

novo_gla_vel_milGladiole so zelo enostavne za gojenje, hkrati pa cenjene kot rezano cvetje. Cvetove poženejo v dolgih socvetjih, polnih velikih cvetov bele, rdeče, rožnate, oranžne ali celo zelene barve. Različni kultivarji pa imajo celo dvobarvne cvetove. Veliko izbiro sort gladiol lahko najdete tudi v naši spletni trgovini “Svet čebulic”. Med gladiole pa spada tudi čebulica leta 2014 – acidantera (Acidanthera bicolor = Gladiolus callicanthus).

Sajenje in nega

Gomolje gladiol posadite na sončno mesto. Sveže kupljeni gomolji bodo najverjetneje zacveteli tudi na senčnejših legah, vendar bodo gladiole na soncu pognale večje cvetove in močnejša stebla. Dovolj sonca pa je potrebno tudi za obnovitev zalog, ki bodo zagotovile ponovno cvetenje v prihodnjem letu, v kolikor ne bomo čebulic ob koncu sezone zavrgli. Podobno kot ostale čebulnice imajo tudi gladiole rade dobro odcedna in z organsko snovjo bogata tla. Čebulice posadite 10 cm globoko in 10-15 cm narazen. Visoke sorte po potrebi podprite, da se rastline ob močnejšem vetru ne zlomijo.
Na vrtu jih lahko posadite na gredo med ostale trajnice in grmovnice, ali pa jim namenite prostor na gredi namenjeni rezanemu cvetju, kjer jih posadite poleg pozno cvetočih dalij in različnih enoletnic kot npr. kozmej (Cosmos bipinnatus), cinij (Zinnia), dišečega grahorja (Lathyrus odoratus) in drugih. V obeh primerih jih za najboljši učinek posadite v skupine po sedem ali več rastlin.

Podaljšanje sezone gladiol

Prve gladiole posadite sredi maja, nato pa vsaka dva tedna (nekje do sredine junija) posadite dodatne čebulice. S takšnim načinom sajenja si boste zagotovili neprekinjeno cvetenje od julija do avgusta. Drug način za podaljšanje cvetenja vaših gladiol je izbira različnih kultivarjev. Izberite zgodnje, sredi sezone cvetoče in pozne kultivarje in jih vse posadite v maju. V kolikor gladiol ne boste uporabili za rezano cvetje, sproti odstranite posamezne odcvetele cvetove, ob koncu cvetenja pa odrežite tudi celotno cvetno steblo. Liste pustite nepoškodovane, da si lahko rastlina nabere dovolj moči za naslednjo sezono.

Nega gladiol

Gladiole so dokaj občutljive na številne bolezni in škodljivce, zaradi česar jih številni vrtnarji obravnavajo kot enoletnice in čebulice ob koncu sezone zavržejo.
V kolikor boste čebulice prezimili, jih izkopljite, ko prvi mraz uniči poganjke, jih očistite prsti in odstranite ostanke stebla. Prve tri tedne postavite čebulice v topel in suh prostor, da se čebulice izsušijo, s čimer preprečimo gnitje in propadanje čebulic. V tem času se med spodaj ležečo staro in novo čebulico, ki zraste nad njo izoblikuje plutasta plast. Staro čebulico lahko tako brez skrbi odlomimo in zavržemo, novo čebulica pa do pomladi vskladiščimo na hladnem in temnem mestu.
Ob strani materinske čebulice pogosto poženejo nove zarodne čebulice. V kolikor jih boste vsako leto posadili in prezimili, bodo v dveh do treh letih zacvetele.

Gladiole kot rezano cvetje

gladioleZa rezanje vedno uporabite oster nož ali škarje. Pripravite si tudi posodo z mlačno vodo, v katero boste postavili odrezane poganjke. Poganjke odrežite zgodaj zjutraj, ko ima rastlina največ vode, saj bodo tako bolje prenesli šok kot pa če se boste nabiranja lotili opoldne. Vedno izberite poganjke z enim do tremi odprtimi cvetovi, saj se bodo preostali postopoma odprli v vazi. Posodo z nabranimi poganjki prenesite za nekaj ur v hladen in temen prostor, da se cvetovi “utrdijo”, kasneje pa jih lahko razporedite svoje aranžmaje.
V kolikor želite čebulice prezimiti in ponovno uporabiti naslednjo sezono, morate paziti, da po odstranitvi poganjka na rastlini ostanejo vsaj štiri listi, ki bodo skrbeli za prehrano čebulice.

Bolezni in škodljivci

Gladiole so občutljive na napade tripsov in listnih uši. Njihovi listi pa lahko zamikajo tudi kakšnega polža. Med boleznimi sta najpogostejši siva plesen in gladiolina gniloba korenike.

Stepske lilije - trajnice za višino

Stepske lilije – prave pokončne rakete

Stepske lilijeStepske lilije so prekrasne trajnice, ki pripadajo rodu Eremurus. Slednji združuje nekoliko več kot 40 vrst, ki naseljujejo suhe gorate predele osrednje in zahodne Azije. Na vrtovih pa najdete nekaj manj kot 10 vrst stepskih lilij, ki jih lahko občudujete kot solitar ali še bolje med drugimi trajnicami, nad katere dvigujejo svoja dolga pokončna socvetja. Cvetovi so navadno obarvani v rumenkastih odtenkih (npr. E. stenphyllus = E. bungei), vendar najdemo tudi predstavnike z belimi cvetovi (npr. E. robustus in E. himalaicus) ali cvetovi v bakreno-rožnati barvi (npr. E. ‘Cleopatra’ in E. ‘Rexona’). Podobno razgibana je tudi velikost rastlin, saj boste lahko izbirali med nižjimi okrog metra visokimi rastlinami ali pa do dva metra visokimi giganti, kolikor zrasteta zgoraj omenjeni belo cvetoči vrsti.

Stepske lilije potrebujejo sonce

Na vrtu jim namenite sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Ob sajenju izkopljite veliko sadilno jamo, saj imajo stepske lilije zelo zanimive zvezdasto razporejene gomolje, ki spominjajo na morske zvezde ali hobotnice in se razraščajo horizontalno. Korenine kakšne izmed višje rastočih vrst tako hitro dosežejo tudi 50 cm premera. Za sajenje izkopljite 15 cm globoko jamo, v katero vodoravno razporedite njihove gomolje. Pri tem naj bo koreninska krona tik pod površino tal.

Botanične vrste in sorte

Sorta Eremurus ‘Helena’ zacveti z belimi cvetovi na do 1.2 m visokih socvetjih.
Vrsta Eremurus himalaicus požene 2–2.5 m poganjke polne belih cvetov.
Sorta Eremurus x isabellinus ‘Cleopatra’ bo zacvetel z bakreno-rožnatimi cvetovi, ki se bodo odprli na 1.5–1.8 m visokem poganjku.
Sorta Eremurus ‘Joanna’ požene temno zelene listi in bele cvetove. Poganjek doseže 2–2.4 m višine.
Vrste Eremurus robustus zacveti z nežno rožnatimi cvetovi, ki se odprejo na celo do 3 m visokem poganjku.
Vrsta Eremurus stenophyllus je nekoliko nižja. Njeni živahno rumeni cvetovi se bodo oprli na 1-1,5 m visokih poganjkih.
Še nižja pa je sorta ‘Pinokkio’, ki bo dosegla le dober meter višine.
Pestro izbiro stepskih lilij najdete tudi v naši spletni trgovini “Svet čebulic”.

vrtnice

Poznate že vso pestrost vrtnic?

pestrost vrtnicVrtnice spadajo med najstarejše gojene rastline, kljub temu pa so še vedno zelo priljubljene na okrasnih vrtovih. Večina modernih vrtnic izvira iz osmih evropskih in azijskih vrst, ki izvor za vso sodobno pestrost vrtnic. Sedanje vrtnice lahko glede na način rasti razdelimo na tri skupine: gredne, vzpenjavke in grmaste vrtnice, med katerimi lahko najdemo vrtnico za skoraj vsako rastišče.

Gredne vrtnice

Gredne vrtnice so samostoječe vrtnice z cvetovi na vrhu rastline. Njihova višina je zelo raznolika (med nekaj cm in 1,5 m). Razdelimo jih glede na lastnosti rasti in cvetenja.

Hibridne čajevke

Hibridne čajevke spadajo med najbolj priljubljene vrste vrtnic, zaradi česar lahko v tej skupini resničnost začutimo pestrost vrtnic. Pri večini čajevk najdemo dolge ravne poganjke z velikimi dišečimi cvetov, ki so lepo izoblikovani in simetrični. Zrastejo od ¾ do 1,8 m in tvorijo cvetove skozi celo rastno sezono. Cvetovi se navadno pojavljajo posamezno na dolgih, močnih steblih, zaradi česar so uporabne tudi za rezano cvetje. Cvetovi so skoraj vedno dvojni in so obarvani v številnih niansah z izjemo modre.

Mnogocvetne vrtnice

Mnogocvetne vrtnice kot pove že ime samo cvetijo bogato v sestavljenih češuljah. Cvetovi so enojni do dvojni. Mnogocvetne vrtnice so še posebej uporabne, kjer želimo veliko maso barve. Velikost teh vrtnic navadno ne preseže 1,2 m. Tudi mnogocvetne vrtnice so primerne za rezano cvetje.

Poliante

Poliante (Polyantha) imajo manjše cvetove, ki se tvorijo v velikih sestavljenih češuljah. So pretežno nizke in jih uporabljamo za masovne zasaditve in obrobe.
Pritlikave vrtnice zrastejo večinoma med 30 in 45 cm. Lastnosti njihovih cvetov so podobne velikocvetnim grednim vrtnicam kot so čajevke in mnogocvetne vrtnice. Pritlikave vrtnice so uporabne v skalnjakih, obrobah, mejah in loncih. Večinoma niso cepljene.

Drevesaste vrtnice

Drevesaste vrtnice so izoblikovane z cepljenjem gredne vrtnice na dolgo pokončno steblo, kar da videz majhnega drevesca. Uporabljamo jih v formalnem vrtu, v loncih in kot arhitekturne rastline. Žalujoče oblike dobimo s cepljenjem vzpenjavih vrtnic na pokončno steblo.

Vzpenjave vrtnice

Vzpenjave vrtnice so izjemno močne rastline z dolgimi poganjki, ki potrebujejo podporo. Lahko jih vežemo na pergolo ali ograjo. Poganjki so lahko dolgi med 1,5 in 6 m, odvisno od vrste vrtnice in nege poganjkov. Nekatere vzpenjave vrtnice so cepljenje, medtem ko druge rastejo na lastnih koreninah. Tudi vzpenjave vrtnice lahko razdelimo glede na cvetove in rast poganjkov.

Rambler vrtnice

Vrtnice »Rambler« so zelo hitro rastoče vrtnice, ki lahko v eni sami sezoni poženejo poganjke dolge 6 m. Cvetovi so majhni (pod 5 cm) združeni v bujne šope. Cvetijo le enkrat na leto na eno leto starem lesu.
Zmerom cvetoče vrtnice vzpenjavke bogato zacvetijo spomladi in pocvitajo skozi preostanek rastne sezone. Jeseni lahko ob ugodnem vremenu še enkrat močno zacvetijo.

pestrost vrtnicVelikocvetne vzpenjave vrtnice

Veliko cvetne vzpenjave vrtnice rastejo sorazmerno počasi v primerjavi z vrtnicami »rambler«. Ponavadi jih vežemo na oporo. Potrebujejo tudi močno vsakoletno obrezovanje. Večinoma cvetjo dvakrat letno: zgodaj poleti in zgodaj jeseni.

Grmaste vrtnice

Grmaste vrtnice so skupina različnih divjih vrst, križancev in kultivarjev, z močno rastjo, ki potrebuje le malo nege. Vrste in stare vrtnice cvetijo navadno le enkrat na sezono, medtem ko moderne grmaste vrtnice pa cvetijo čez celo poletje.

Več o negi vrtnic.

Sivka

Sivka pričara spomine na dopust

SivkaSivka (Lavandula) je še ena izmed rastlin, ki jo takoj povežemo s počitnicami ob Sredozemlju. Pogosto pa jo srečamo tudi na okrasnem ali uporabnem vrtu. Kot druge zimzelene rastline pa nam pomaga tudi pri vzdrževanju strukture vrta v zimskem času.
Z izbiro različnih vrst pa si lahko zagotovimo več nepretrgano cvetenje skoraj preko cele sezone.

Sivka za celotno sezono

Najprej zacvetijo francoske sivke (Lavandula stoechas), ki jih spoznamo po ananasu podobnim socvetjih, na katerih se bodo razvili temno vijoličasti cvetovi, ki spominjajo na zajčja ušesa. Po 4-5 tednih cvetenja, se bo le-to zaključilo in grm lahko obrežemo, s čimer ga oblikujemo in spodbudimo pocvitanje.
Francoski sivki po času cvetenja sledi angleške sivke (L. angustifolia), med katerimi najdemo tudi pogost kultivar ‘Hidcote’. Njihovi cvetovi so na cvetnih poganjki nameščeni v vretencih. Podobno kot francosko sivko tudi angleške po cvetenju obrežite. Zadnji bodo zacveteli lavandini (Lavandula x intermedia), ki so križanci med vrstama L. angustifolia in L. latifolia. Zrastejo v večje rastline kot angleška sivka in zelo dobro prenašajo vročino in sušo.

Kako poskrbimo za sivko

Za dobro uspevanje vse vrste sivke potrebujejo sončno rastišče in tla z dobro drenažo. Posadite jih v sadilno jamo, v katero ste prej dodali kompost.
Sivke po cvetenju vsako leto obrežemo.
Odstranimo cvetna stebla in še približno tretjino olistanega dela poganjkov. Zanemarjene grme lahko obrežete tudi nekoliko bolj, vendar ne toliko, da bodo na rastlini ostale le neolistane olesenele veje.
SivkaČe gojite sivko v loncih, jo vsako pomlad presadite v svež substrat, s čimer boste rastlini zagotovili dovolj hranil, sebi pa obilico cvetov.

Namnožimo si rastline

Sivke najlažje namnožimo s potaknjenci, saj je kaljivost semen navadno nizka. Slaba stran semen je tudi, da kalijo počasi, zaradi česar pogosto splesnijo še preden uspešno vzkalijo. Številni križanci sivke tudi ne tvorijo semen oz tvorijo samo sterilna semena.

Jegliči, primula

Jegliči (Primula) – čudovite pomladne trajnice

Jegliči, primulaProti koncu pomladi na obronkih gozdov, na vrtovih in po vrtnarijah svoje prekrasne barvite cvetove odprejo prvi jegliči. Pri tem pa jegliči niso samo znanilci pomladi, saj si lahko z izbiro različnih vrst zagotovimo neprekinjeno cvetnje od prvih pomladnih dni pa vse do sredine avgusta. Namenimo jim lahko prostor na gredah, na skalnjaku ali celo na močvirnem rastišču ob ribniku.

Jegliči ne marajo suše

Čeprav skupina jegličev obsega okrog 400 vrst, ki jih najdemo na najrazličnejših rastiščih, je za vse jegliče značilno, da ne marajo vročine in suše. Jegliči bodo najbolje uspevali na tleh, ki so vso leto dobro preskrbljena z vlago. Med jegliči najdemo celo predstavnike, ki rastejo na močvirnatih tleh. Čeprav večina rastlin ne mara zastajanja vode v tleh,pa si nekateri jegliči (kot npr. P. florindae, P. pulverulenta in P. japonica) idealnejšega rastišča ne morejo predstavljati.
Jegliči pa kljub potrebi po vlagi ne marajo težkih tal, ki so navadno slabo prezračena. Za izboljšavo strukture težkih tal, jim dodajte grobega peska in organske snovi v obliki zrelega hlevskega gnoja ali komposta.
Večina jegličev bo najbolje uspevala v svetli senci, kjer ni neposredne pripeke opoldanskega sonca, kljub vsemu pa bodo številne vrste prenesle tudi polno sonce, če jim zagotovimo dovolj vlage.

Poskrbite za svoje jegliče

Jegliči se hitro razširjajo s semenom, kar nam daje priložnost, da si sami vzgojimo nove rastline in med njimi izberemo nam najljubše križance. Številni jegliči so kratkožive rastline, ki cvetijo samo v mladosti, zato z rastlinami vzgojenimi iz semen zapolnimo vrzeli, ki jih na gredi pustijo starajoče se rastline. Jegliče lahko razmnožujemo tudi vegetativno, vendar se pri tako pridobljenih rastlinah postopoma začnejo kopičiti virusne okužbe, medtem ko so rastline vzgojene iz semen navadno zdrave. Semena jegličev so kaljiva takoj, ko dozorijo na rastlini in jih je potrebno čim prej posejati. Ko bodo kalice pognale dva prava lista, jih lahko posamično prenesete v lončke z 8 cm premera. Kasneje jih po potrebi presajajte v večje lončke, dokler ne dosežejo velikosti primerne za sajenje na prosto.
Pri nekaterih hitro rastočih vrstah jegličev vsaka 3-4 leta nekoliko razredčimo pregosto zrastle gruče rastlin. Pregosto rastle rastline spodbujajo razvoj bolezni in odmiranje listnih rozet v sredini gruče. Najprimernejši čas za delitev rastlin je spomladi ali zgodaj jeseni.
Pozimi jegliče pokrijte z zaščitno plastjo slame ali listja, ki bo rastline zaščitila pred nizkimi temperaturami, v kolikor jih ne bo prej že pokrila snežna odeja.

Zgodnji jegliči prikličejo pomlad

Jegliči, primulaNajznamenitejši jeglič je seveda trobentica (P. vulgaris), ki zacveti po gozdnih robovih in tratah. Njeni rumeni cvetovi nas razveseljujejo še pred zvončki in napovedujejo konec zimske sivine. Trobentice se dobro počutijo skoraj na vsakih tleh in se bodo hitro razraščale, zaradi česar lahko na trati postanejo tudi plevel.
Med najzgodnejše vrste spada tudi himalajski jeglič (P. rosea ‘Grandiflora’), ki vas bo že konec marca razveseljeval s svojimi cvetovi. Rastlina je velika vsega samo 15 cm, vendar bodo njeni živo rožnati cvetovi na hitro opravili z zimsko sivino. jeglic, primula Še ena spomladi cvetoča vrsta, ki pa cveti vse do začetka poletja, je obloglavi jeglič (P. denticulata). Njegovi rožnati ali škrlatni cvetovi so stisnjeni v kompaktna socvetja na koncu cvetnih poganjkov, s čimer spominjajo na okrasne luke. Posadite jih z drugimi vrstami jegličev ali vijolicami v svetlo senco in dobili boste naraven učinek rastlin gozdnega roba. Nasadite jih lahko tudi na dele skalnjaka, ki so pred neposrednim soncem skriti za večjimi kamni. Ustrezajo jim z organsko snovjo bogata tla.
Proti koncu pomladi zacvetijo tudi vrtni avriklji (P. x pubescens), ki so krasen dodatek na vsakem skalnjaku. Številni kultivarji vrtnih avrikljev nam omogočajo pestro izbiro barv kot npr. ‘Exhibition Blue’ v modri, ‘Nocturne’ v skoraj črno rdeči, ‘Pink Alpine’ v rožnati in ‘Chorister’ v rumeni barvi.

Polepšajo tudi poletje

Na vlažna rastišča posadite vrsto P. florindae, ki ima velike, nekoliko nagubane liste, značilne za jegliče in visoka cvetna stebla polna cvetov. Zraste v veliko rastlino, ki bo zasedla približno 60 x 60 cm prostora. Njeni rumeni cvetovi se bodo odprli šele sredi poletja. Na vlažnem rastišču ob ribniku bo dobro uspevala tudi vrsta P. pulverulenta, ki bo pognala 60-90 cm visoke poganjke z rdečimi cvetovi.
Jegliči, primulaNekoliko nižji in bolj zgodaj cvetoč je japonski jeglič (P. japonica), ki bo zacvetel v škrlatni ali rdeči barvi. Poleg rdečkastih odtenkov so na voljo tudi ‘Harlow Carr’ križanci japonskega jegliča, ki bodo cveteli v rumeni, marelični in oranžni barvi. Semena bodo pognala v nove rastline, med katerimi lahko izberete rastlinice z barvo cvetov po svoji želji. Poleg cvetov v toplih poletnih tonih ‘Harlow Carr’ križancev pa obstajajo tudi bele različice japonskega jegliča. Križanec P. japonica ‘Postford White’ bo v barvitost jegličev vnesel nekaj bele barve. V kolikor bi iz semen želeli vzgojiti tudi potomce tega kultivarja, morate paziti, da ne bodo v bližini rastli kultivarji z močneje obarvanimi cvetovi, saj lahko pride do navkrižnega opraševanja.
Precej nenavadna socvetje, ki spominjajo na stepske lilije pa najdemo pri jegliču P. vialii. Njegovi vijoličasto-rožnati cvetovi se bodo odprli v zgodnjem poletju. Rastlina se najbolje poda v zasaditve svetle sence, kjer jo lahko kombinirate s funkijami in praprotmi.

Še zadnji cvetovi

Zadnja med jegliči bo zacvetela vrsta P. capitata, ki bo svoje škrlatne cvetove odprla sredi poletja in bo cvetela vse do sredine avgusta. Kot večina predstavnikov jegličev potrebuje z organsko snovjo bogata in vlažna tla.

Kratek vodič za jegliče

zgodnje vrste zgodnje poletje pozne vrste
P. vulgaris

rumeni cvetovi, zraste do 20 cm višine, primeren za trato, grede, skalnjake

P. florindae

rumeni cvetovi, zraste do 70 cm, primeren za vlažna rastišča

P. capitata

škrlatni cvetovi s srebrno sredico, zraste do 20 cm visoka, primeren za grede ali skalnjake

P. rosea

rožnati cvetovi, zraste do 20 cm, primeren za trato, grede, skalnjake

P. japonica

rdeči cvetovi, zraste do 60 cm, primeren za vlažna rastišča

P. denticulata

beli, rdeči ali škrlatni cvetovi, zraste do 30 cm, primeren za skalnjake ali senčne lege

P. vialii

vijoličasto-rožnati cvetovi, zraste do 45 cm, primeren za senčna rastišča

P. x pubescens

različnih barv, zraste do 20 cm, primeren za skanjake in grede

P. pulverulenta

rdeči cvetovi, zraste do 60 cm, primeren za vlažna rastišča