Japonski javor polepša celotno sezono
Samo nekatere sorte japonskih javorjev se lahko kosajo s praprotmi v stukturiranosti listov, ki pri nekaterih kultivarjih že spominja na čipke. Japonski javor izvira iz Japonske, Kitajske in Koreje, kjer so jih gojili že dolgo preden so bili okrog leta 1800 prinešeni v Evropo, zaradi česar so pogost sestavni del kitajskih in japonskih vrtov.
Izberite primerno rastišče
Javorji so večinoma nezahtevni za nego, v kolikor se zavedamo, da fino izrezljani in nežni listi, ki jih najdemo pri nekaterih kultivarjih, s seboj prinesejo tudi nekatere slabosti. Mednje spadata prevsem občutljivost na močno sonce in veter. Najprimernejše rastišče je mesto, ki je zaščiteno pred močnim vetrom in popoldanskim soncem. Rdeče sorte so nekoliko bolj odporne na mraz in se najlepše obarvajo, če so čez dan deležne 6-8 ur sonca. Bolj občutljive so sorte, ki imajo zelo fino deljene liste. Pri teh moramo še posebej paziti, da je rastlina dobro zalita in zaščitena pred vetrom. Preverite kako jih posaditi, da jim omogočite čim boljši začetek rasti.
Poskrbite za svoj japonski javor
Ob suhem vremenu potrebujejo japonski javorji dodatno zalivanje. Potrebo po vodi lahko nekoliko zmanjšamo z zastirko, ki jo nanesemo spomladi. Pri zalivanju moramo paziti, da ne škropimo po listih, v kolikor je sonce še močno, saj bodo žarki uničili nežne liste.
Japonski javorji navadno ne potrebujejo rednega obrezovanja. V kolikor pa bi želeli rastlino oblikovati je obrezovanje je najbolje izvajati postopoma v več letih, saj je občasno močno obrezovanje velik šok za rastlino. Posledice so lahko okužbe in propad rastline. Japonske javorje je najbolje obrezovati v juliju in avgustu, ko je pretakanja soka v poganjkih počasno in ne bo prišlo do “krvavitev”.
Vzgoja v loncih
Japonski javor lahko gojimo tudi v loncu, za kar lahko uporabimo večino kvalitetnih komercialnih mešanic substratov, ki jim lahko dodamo še nekaj peska ali perlita, s čimer povečamo odcednost tal. Zaradi majhnega volumna lonca pa moramo lonec čez zimo zaščititi pred mrazom, da ne pride do pozebe korenin. Uporabimo lahko plastične folije z zračnimi mehurčki in/ali flis za rastline. Enkrat ali dvakrat mesečno moramo javorje v loncih pognojiti z 1/2 koncentracijo popolnega gnojila. Ob koncu poletja rastline ne gnojimo več, da lahko preidejo v dormanco.
Japonski javor lahko tudi zboli
Občasno lahko japonski javor napadejo listne uši, ki pa niso problematične. Ob suhem in vetrovnem vremenu se lahko pojavi ožig, ki je navadno posledica suše. Simptomi so vidni kot ožgani in mrtvi deli listov med žilami. Prizadeta je lahko celotna krošnja ali samo del izpostavljen soncu. V primeru, da se je ožig pojavil zaradi suše, lahko napredovanje simptomov odpravimo z dodatnim zalivanjem. Ne bomo pa simptomov odpravili, če je ožig posledica slabo razvitega ali poškodovanega koreninskega sistema. Do tega lahko pride v tleh s slabim odvodnjavanjem. Na takšnih tleh je japonski javor najbolje posaditi v dvignjeno gredo ali v lonec na terasi. Podobne simptome pa povzroča tudi okužba z glivo Verticullium, ki okuži rastlino preko korenin.