Arhiv kategorij: drevesa

češnje

Čarobne češnje in sorodstvo

češnjeČešnje in sorodne rastline obsegajo okrog 430 rastlinskih vrst, ki uspevajo v zmerno toplem pasu severne poloble. Pravilno slovensko poimenovanje rodu Prunus, v katerem so zbrane, je sicer sliva, vendar se na okrasnem vrtu uporabljajo predvsem vrste, ki jih imenujemo češnje. Med predstavniku rodu, ki jih gojimo tudi zaradi okusnih plodov pa poleg sliv in češenj, najdemo še breskve, marelice, višnje in mandlje. Češnje lahko zrastejo v velika drevesa z več kot 10 m višine kot sta npr. divja češnja (Prunus avium) in češnjelika sliva (P. cerasifera). Med predstavniki tega rodu pa najdemo še številne nižje predstavnike, ki so primerni tudi za manjše vrtove. Med njimi prav posebno mesto zaslužijo japonske češnje, ki jih predstavljajo predvsem rodovi P. serrulata (P. jamasakura), P. speciosa, P. × yedoensis in P. sargentii. Na Japonskem njihovi cvetovi privabljajo množice ljudi, ki občudujejo njihovo lepoto. S češnjevimi cvetovi je povezane tudi veliko simbolike. Tako npr. predstavljajo minljivost lepote, kar je povezano s kratkim časom cvetenja.

Res le pomladni cvetovi?

Za popestritev zimske sivine lahko uporabite tudi prekrasno lubje okrasne češnje P. serrula, medtem ko bo vrsta P. subhirtella ‘Autumnalis’ s svojimi nežnimi cvetovi popestrila pozno jesen. Prava posebnost je pritlikava češnja P. pumila var. depressa, ki nikoli ne zraste več kot 30 cm in je zato primerna kot pokrovnica.

Češnje na okrasnem vrtu

Češnje so odlično drevo, s katerim si lahko uredite gredo, ki bo z nekaj dodatki, lep okras vrta skozi celo leto. Za zimzeleno strukturo grede v ozadje posadite živo mejo iz lovorikovca, ki bo dobro uspevala tudi v senci večjih okrasnih češenj. V ozadje posadite še češnjo P. serrula, ki bo pozimi okrasila gredo s svojim prekrasnim rdečkastim lubjem. Nekoliko nižji predstavnik japonske češnje P. serrulata ‘Kanzan’ bo gredi priskrbel obilico barve, ko bo spomladi odprl svoje nežne rožnate cvetove, v jeseni pa obarval svoje listje v živo rdečo barvo. Čudovita sorta je tudi P. serrulata ‘Pink Perfection’. Skozi sezono polnim rožnatim cvetovom sledijo bronasto obarvani mladi listi, ki poleti pozelenijo, jeseni pa preidejo v živahno oranžno-rdečo barvo. Na sončnem delu zasaditve posadite še nizko pokrovnico P. pumila var depressa, ki bo spomladi okrasila sprednji del grede s svojimi belimi cvetovi.
V zadnjem času je vedno bolj popularna tudi kombinacija okrasnega in uporabnega vrta. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena kvalitetne prehrane in si želijo sami pridelati zelenjavo in sadje, ki ni škropljeno s pesticidi. Kombinaciji okrasnega in uporabnega vrta pravimo »potager«. V njem rastejo poleg zelenjave in sadnega drevja tudi dišavnice in okrasne rastline. Kombinacij slednjih z uporabnimi rastlinami pa ima v zadnjem času še dodaten pomen v ekološki pridelavi, saj številne okrasne rastline na naraven način odganjajo škodljivce zelenjave. Izgled takšnega vrta lahko prenesemo tudi v okrasni vrt. Na sredino grede posadite sadno drevo npr. češnjo, višnjo ali slivo. Na robove gred posadite grmičke pušpana (Buxus sempervirens), ki jih porežite na kocko. Pušpane lahko po lastni želji nadomestite tudi z zimzelenim kovačnikom Lonicera nitida.

Primerne tudi za žive meje

Češnja V rodu najdemo poleg listopadnih tudi zimzelene predstavnike kot je npr. lovorikovec (P. laurocerasus), ki v zimskem času vrtu dajejo strukturo. Lovorikovec se odlično obnese tudi kot živa meja.

Češnje za živalim prijazen vrt

Čremsa P. padus je v primerjavi z nekaterimi drugimi predstavniku rodu nekoliko manj izrazito drevo, vendar je avtohtona vrsta, zaradi česar je še posebej primerna za živalim prijazen vrt. Poleti cvetove nadomestijo črni plodovi, ki teknejo številnim vrstam ptic.

breza

Breza – bledikavo živahno drevo

brezaBreza je verjetno prvo drevo, ki ga ob pogledu na naravo ločimo od preostalega gozda v ozadju. Zaradi njihovega značilnega belega lubja in gibanja v vetru, jih le težko zamenjamo z drugimi lesnimi predstavniki. Omenjeni lastnosti pa sta tudi razlog, zakaj jih pogosto sadimo na okrasne vrtove. Seveda pa nam pride prav tudi pogosto ozka krošnja, ki ne zavzame preveč prostora.
Breze so skupina listavcev, ki so razširjeni po severni polobli. Navadno so kratkožive pionirske lesne vrste, ki jih pogosto najdemo na predelih, kjer je malo večjih lesnih predstavnikov. Še posebej pogoste so v hladnejših predelih severne hemisfere. Vse pripadajo rodu Betula, ki vključuje 30-60 rastlinskih vrst. Žal pa jih je kar 11 na seznamu ogroženih rastlin

Čudoviti evrazijski predstavniki

Med predstavniki, ki jih uspevajo pri nas je tudi navadna breza (Betula pendula). Zraste v srednje visoko drevo z značilno belim lubljem, ki ga prekinjajo črne lise. Sorazmerno podobna ji je vrsta B. pubescens, od katere se razlikuje po golih in nekoliko bolj trikotnih listih. Obe vrsti imate sorazmerno prepustne krošnje, zaradi česar bodo tla pod njima dobivala še vedno dovolj svetlobe, da jih podsadimo z okrasnimi grmovnicami in trajnicami.
Poleg vrst, ki jih lahko pri nas občudujemo tudi v naravi pa se na vrtovih in v parkih pogosto pojavlja še en predstavnik evrazijske skupine brez – himalajska breza (Betula utilis). Slednja izhaja (kot že ime pove) iz Himalaje, kjer uspeva vse do 4500 m.n.v. Znanstveno ime – ”utilis” namiguje na uporabnost številnih delov te rastline, saj so poleg lesa v preteklosti na veliko uporabljali tudi njeno lubje, ki je nadomeščalo papir. V sedanjem času pa lubje pogosto uporabljajo za pakiranje stvari, kot npr. maslo. V isto vrsto spada tudi podvrsta himalajske breze (B. utilis var. jaquemontii), ki so jo nekoč vodili kot samostojno vrsto. Slednja je resnično odlična izbira za okrasni vrt. Posadite sorto kot je npr. ’Grayswood Ghost’, ki ima že skoraj srebrnkasto belo lublje, s katerim bo razsvetlila vsako zimsko sivino.
Še bolj vzhodno je doma ermanova breza (B. ermanii), ki jo v naravi najdemo na SV Kitajske, v Koreji, na Japonskem in vzhodu Rusije. Za razliko od himalajske breze, ima ermanova breza v lubju tudi nekatere toplejše tone rožnatih in kremastih nians, ki ji dajo v angleščini ime ”zlata breza” (Gold birch). Odlična izbira je sorta ’Grayswood Hill’, ki so vzgojili v 50. letih prejšnjega stoletja in je prejela tudi prestižno AGM nagrado. Še nekoliko bolj oranžkastih tonov pa je lubje sorte ’Hakkoda Orange’, ki je nekoliko mlajša sorta. Zraste nekje do 8 m višine, zaradi česar je primerna tudi za manjše vrtove.
Na povsem nasprotne koncu barvnega razpona lubja je vrsta B. albosinensis. To je prekrasna breza iz zahodne Kitajske pri kateri so globlje plasti lubja obarvane v mahagoni rdečo barvo. Vrsta zraste v srednje visoko drevo s konično oblikovano krošnjo. Čeprav zraste do 20 m visoko, je njena rast počasna in bo za polno velikost potrebovala veliko časa. V kolikor bi želeli na svoj vrt posaditi to temno obarvano vrsto, vendar je vaše vrtnarije ne držijo, lahko namesto nje poskusite s sorto himalajske breze ’Wakehurst Place Chocolate’. Kot pove že njeno ime, so njeni poganjki obarvani v barvo čokolade, ki jo lahko uporabite kot kontrast svetlejšim predstavnikom te skupine dreves.

Breze najdemo tudi v Ameriki

Približno deset vrst brez pa najdemo tudi v Severni Ameriki. Črna breza (B. nigra). Slednja se ponaša s precej neznačilnim lubjem, ki je navadno sestavljeno iz sivkasto-rjavih lusk. Zaradi velike variabilnosti v obarvanosti lubja te vrste pa lahko pri nekaterih predstavnikih opazimo tudi kremasto belo lubje.
Na vzhodni obali Sev. Amerike pa uspeva tudi rumena breza (B. alleghaniensis), ki je morda še boljši kandidat za poimenovanje ”zlata breza”. Njeno lubje je obarvano v rumenkasto-bronaste tone, ki na soncu prehajajo že v zlato-bakrene odtenke. Podobno kot večina brez zraste nekje do 20 m višine in požene prekrasne poganjke, ki če jih nekoliko podrgnemo oddajo prijetno aromo zelenkinega (Gaultheria procumbens) olja. Še bolj je aroma izrazita pri lubju sladke breze (B. lenta), ki prav tako uspeva na SV Severne Amerike. Slednjo so na veliko uporabljali za proizvodnjo zelenkinega eteričnega olja in po imenu sodeč seveda tudi za pridobivanje sladkega sirupa podobnega javorjevemu.
breza

Uporabnost na okrasnem vrtu

Breze so pravi magnet za poglede, zaradi česar jih lahko uporabimo kot samostojno drevo. Še lepše je, če lahko zasadimo več dreves skupaj in podsadimo s trajnicami. Zaradi svojega videza bodo odlično izgledale tako v formalni kot v bolj sproščeni zasaditvi. Med posameznimi drevesi in podrastjo pa lahko speljete potko iz svetlega kamna ali peska, ki se bo lepo navezovana na bledo lubje brez.

Še kakšna zanimivost

Breze niso samo velika drevesa, temveč najdemo tudi predstavnike, ki ne presežejo naše višine. Mednje spada pritlikava breza (B. nana), ki zraste le dober meter visoko. Naseljuje vsa arktična področja, kjer uspeva v hribovitem svetu med 300 in 850 m.n.v.
Na Islandiji proizvajajo različne likerje in druge alkoholne pijače, ki vsebujejo brezino lubje in sladkobni sok. Različne druge pijače z dodatkom breze pa najdemo tudi v različnih drugih državah. Brezin les je bil tudi osnova za pridobivanje brezinega sladkorja (ksilitol), ki pa je sedaj večino proizveden in koruznih storžev.

trata

Vrtna opravila v mesecu marcu

vrtna opravila v marcuZelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga vrtna opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim mineralnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu marcu postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

magnolia

Magnolije – čudovito starodavno drevo

Po dolgi sivi zimi se kmalu za prvimi spomladanskimi čebulnicami odprejo prekrasni cvetovi številnih magnolij. Med magnolijami najdemo drevesa najrazličnejših velikosti. Segajo vse od grmičkov kot npr. Magnolia stellata ´Royal Star´, do srednje visokih dreves kakršno je magnolija M. x loebneri ´Leonard Messel´, ki zraste nekje do osem metrov višine. Orjakinje med magnolija kot npr. velecvetna magnolija M. grandiflora pa lahko dosežejo tudi 15 metrov.
Čeprav ob besedi magnolija navadno pomislimo na pomlad in drevo polno belih ali rožnatih cvetov pa s tem raznolikost magnolij še zdaleč ni izčrpana. Nekatere magnolije bodo tako svoje prekrasne cvetove odprle šele v zgodnjem poletju, pri čemer so ti lahko tudi škrlatne ali celo rumene barve kot jih lahko občudujemo pri sorti M. ´Yellow Fever´.

Nekaj reda v pestrosti magnolij

Zimzelene magnolije

Čudovit predstavnik zimzelenih magnolije je vrsta Magnolia grandiflora, ki zraste v več kot 10 m visoko drevo. Njeni bleščeči listi in veliki beli cvetovi so čudovit dodatek za vsak (dovolj velik) vrt. V kolikor imate na voljo nekoliko manj prostora in je vaš vrt bliže obali, lahko uporabite tudi vrsto M. virginiana, ki je polzimzelena (ob zelo hladni zimi izgubi liste) in zavzame nekoliko manj prostora. Zimzelene magnolije so odlične za zimsko strukturo vrta.

Listopadne magnolije s krožnikastimi cvetovi

To je skupina številnih priljubljenih vrst in sort magnolij. Večinoma gre za sorte križanca M. x soulangeana, ki jim prijajo bogata in dobro odcedna tla. Sorodne so jim nekoliko manj prezimno trdne vrste iz zahodne Kitajske kot sta npr. sargentova magnolija (M. sargentiana) in sprengerjeva magnolija (M. sprengeri). Čeprav lahko ob pozni slani njihovi cvetovi pomrznejo, je dovolj že eno uspešno cvetenje, da boste povsem pozabili na morebitno razočaranje.

Zvezdaste magnolije

Ta skupina vsebuje kobupi magnolijo (M. kobus), loebnerjevo magnolijo (M. x loebneri) in zvezdasto magnolijo (M. stellata). Vsi predstavniki so odporni na nizke temperature in dobro prenašajo vročino.

Še nekaj redkejških predstavnikov

Precej redkeje na vrtovih srečamo še nekatere druge vrste magnolij, ki se jih sadi predvsem kot drevesa za senco. Med temi lahko najdemo vrsto M. acuminata in njeno manjšo sorodnico rumeno magnolijo M. acuminata subcordata. Prav tako redke so velelistna magnolija (M. macrophylla), dežnikasta magnolija (M. tripetala) in frazerjeva magnolija (M. fraseri). Vse tri vrste so srednje velika drevesa, ki zacvetijo po olistanju. Čisto nekaj posebnega pa je sieboldova magnolija (M. sieboldii), ki zacveti z dišečimi čašastimi cvetovi.

Kam posaditi magnolijo

magnolijePred sajenjem dobro premislite kam boste drevo posadili, saj lahko precej zrastejo in jih je kasneje težko presajati. Pomembno je tudi, da zemlja okrog magnolije ne bo obdelana oz. služila za vožnjo, saj imajo magnolije plitve korenine, ki jih lahko hitro poškodujemo.
Večina magnolij potrebuje za dobro uspevanje kisla tla, čeprav nekatere vrste vključno z M. kobus, M. stellata, M. wilsonii in M. sieboldii tolerirajo tudi nevtralno ali rahlo bazično podlago.

Kombiniranje in oblikovanje

Poleg vloge solitarja ali drevesa v naravni zasaditvi se magnolije krasno podajo tudi v bolj formalnih zasaditvah. Za takšne zasaditve lahko izbirate med številnimi kultivarji zimzelenih magnolij vrste M. grandiflora, ki zacvetijo z velikimi belimi cvetovi. Velecvetne magnolije lahko oblikujete podobno kot drevesaste vrtnice na golo steblo in lepo oblikovano krošnjo.
Najboljši čas za obrezovanje listopadnih magnolij je takoj po cvetenju, medtem ko zimzelene magnolije obrezujemo pred pomladno rastjo. Obrezovanje naj bo le občasno, saj se magnolijam rane celijo zelo počasi. Pri obrezovanju poskušamo oblikovati čim bolj odprto krošnjo. V kolikor želi oblikovati precej zanemarjeno drevo, je najbolje obrezovanje raztegniti preko več let, saj lahko prekomerno obrezovanje magnolij vodi v propad rastline.

Bolezni in škodljivci

Magnolija lahko okužijo različni povzročitelji listne pegavosti ali raka, vendar navadno ni potrebno zatiranje s škropljenjem. Dovolj je, da odstranimo obolele veje in poskrbimo za dobro zdravje drevesa z ustreznim gnojenjem.

Zimsko obrezovanje - dren

Zimsko obrezovanje na okrasnem vrtu

Zimsko obrezovanje - drenEno izmed redkih vrtnih opravil, ki nas v zimskem delu leta pripeljejo na vrt, je obrezovanje grmovnih in dreves. Obrezovanje lesnih predstavnikov je koristno in se izvaja iz različnih vzrokov:

Za večji pridelek

Sadno drevje in grmovnice (borovnice, ribez, maline, itd.), ki jih pustimo tekom rasti neobrezane, bodo svojo energijo razdeljevale med rastjo poganjkov in tvorbo plodov. Z rednim obrezovanjem boste njihovo energijo usmerili predvsem v tvorbo plodov, kar bo povečalo pridelek.

Za uspešnejšo zakoreninjanje

Pri sveže posajenih drevesih in grmovnicah je pomembno, da spodbudimo razrast korenin, ki bodo zasidrale rastlino na rastišču in ustvarile kvaliteten koreninski sistem za črpanje vode in mineralov. Pri obrezovanju je potrebno žrtvovati nekaj živahno rastočih poganjkov in jih skrajšati na nekaj brstov dolžine. Z zmanjšanjem površine krošnje pri na novo posajenih drevesih tudi preprečimo, da bi krošnja delovala kot jadro, zaradi česar bi veter lahko drevo prevrnil.

Z zimskim rezom tudi redčimo

Pri nekaterih grmovnicah se rastlina nenehno obnavlja z odganjanjem novih poganjkov tik nad tlemi. Takšne rastline vsako leto nekoliko zredčimo tako, da odstranimo šibke poganjke in približno tretjino najstarejših poganjkov. S takšnim načinom obrezovanja boste rastlino redno pomlajevali in hkrati poskrbeli, da bodo preostali poganjki imeli na voljo dovolj svetlobe.

Poskrbite za poletne cvetove

Vse grmovnice, ki zacvetijo v drugi polovici poletja, cvetne zasnove poženejo na letošnjih poganjkih. Pri teh grmovnicah boste z odstranjevanjem (necvetočih) lanskih poganjkov povečali število letošnjih poganjkov, ki bodo prekriti s cvetovi. Lep primer takšnega načina obrezovanja je metuljnik, ki ga vsako leto porežemo nekje na višino kolen. S tem poskrbimo, da bo grm poln cvetov, ki bodo pognali nekje do največ dva metra višine in jih bomo tako z lahkoto občudovali.

Zimsko obrezovanje za zdravo rast

Pri vseh lesnih predstavnikih je potrebno konec zime preveriti stanje poganjkov. Pri tem odstranimo vse polomljene in odmrle poganjke, s čimer zmanjšamo možnost razvoja bolezni. Povzročitelji bi lahko namreč izkoristili rane na polomljenih vejah in preko njih okužili rastlino.

Poživite vaše grmovnice

Manj pogost in bolj agresiven način obrezovanja izberemo pri rastlinah, ki jih gojimo zaradi pisanih stebel ali večjih okrasnih listov (npr. beli dren). Pri teh rastlinah vse poganjke poreženo skoraj do tal oz. do osrednjega stebla. S tem zagotovimo maksimalno število mladih poganjkov, ki bodo npr. pri belem drenu živahno obarvani in tako prekrasen okras za zimski čas.

Nepozebnik odišavi zimske dneve

H. x intermedia 'Magic Fire'Nepozebniki so majhen rastlinski rod s tremi predstavniki v Severni Ameriki in po enim predstavnikov na Japonskem in v Kitajski. Iz daljnega Vzhoda izvirata japonski (Hamamelis japonica) in kosmati nepozebnik (H. mollis). Slednjega se pogosto goji kot okrasno rastlino. Obe vzhodni vrsti sta tudi starša priljubljenega križanca H. x intermedia. Dve pogosti sorti tega križanca sta ‘Jelena’ in ‘Diane’, ki sta poimenovani po naši rojakinji Jeleni Kovačič (ženi lastnika arboretuma, kjer sta bili sorti vzgojeni) in njeni hčerki Diani. Sorta ‘Jelena’ je živahen grm s široko rastjo in rumenimi cvetovi, medtem ko je sorta ‘Diane’ rdeče cvetoč nepozebnik.

Nepozebniki ne zrastejo preveliki

Nepozebniki so počasi rastoči listopadni grmi ali (redkeje) manjša drevesa, ki navadno zrastejo 3-8 metrov visoko. Listi so ovalni in široki, jeseni pa se obarvajo v živahne rumen, oranžne in rdeče tone.
Za prvi okras v letu pa poskrbijo zanimivi cvetovi, ki se odprejo že februarja in nam pričarajo prihajajočo pomlad. Cvetovi so lahko bledo do žvepleno rumeni, škrlatno rdeči ali bakreno oranžni in prijetno nadišavljeni (včasih za potrebujejo nekaj toplote, da razvijejo svoj vonj). Sestavljeni so iz štirih trakastih venčnih listov, ki se pri temperaturi pod lediščem zvijejo, nad temperaturo 0°C pa se ponovno razprejo. Pri tem barva cvetov sovpada z jesensko obarvanostjo drevesa.

Težave nepozebnikov

Bolezni in škodljivci navadno niso problem.

Nepozebniki so koristni tudi za nas

Uporabni del te rastline so skorja, mladi poganjki in listi. Pripravki iz skorje se lahko uporabljajo tako notranje kot zunanje. Notranje se predvsem uporablja za lajšanje driske, vnetega črevesja in v primeru notranjih krvavitev. Zunanje pa se predvsem uporablja za spiranje ran in manjših vnetnih ran na koži, ekcemov ter za lajšanje pikov žuželk. Pripravki nepozebnika tudi zmanjšajo krčne žile, saj krepi stene ven hkrati pa preprečuje njihovo pokanje. Poparek listov lahko uporabimo za lajšanje vnetij v ustni votlini in žrelu, za spiranje vnete očesne veznice, za razširjene žile na nogah ter za zaustavljanje krvavitev iz nosu.