breza

Breza – bledikavo živahno drevo

brezaBreza je verjetno prvo drevo, ki ga ob pogledu na naravo ločimo od preostalega gozda v ozadju. Zaradi njihovega značilnega belega lubja in gibanja v vetru, jih le težko zamenjamo z drugimi lesnimi predstavniki. Omenjeni lastnosti pa sta tudi razlog, zakaj jih pogosto sadimo na okrasne vrtove. Seveda pa nam pride prav tudi pogosto ozka krošnja, ki ne zavzame preveč prostora.
Breze so skupina listavcev, ki so razširjeni po severni polobli. Navadno so kratkožive pionirske lesne vrste, ki jih pogosto najdemo na predelih, kjer je malo večjih lesnih predstavnikov. Še posebej pogoste so v hladnejših predelih severne hemisfere. Vse pripadajo rodu Betula, ki vključuje 30-60 rastlinskih vrst. Žal pa jih je kar 11 na seznamu ogroženih rastlin

Čudoviti evrazijski predstavniki

Med predstavniki, ki jih uspevajo pri nas je tudi navadna breza (Betula pendula). Zraste v srednje visoko drevo z značilno belim lubljem, ki ga prekinjajo črne lise. Sorazmerno podobna ji je vrsta B. pubescens, od katere se razlikuje po golih in nekoliko bolj trikotnih listih. Obe vrsti imate sorazmerno prepustne krošnje, zaradi česar bodo tla pod njima dobivala še vedno dovolj svetlobe, da jih podsadimo z okrasnimi grmovnicami in trajnicami.
Poleg vrst, ki jih lahko pri nas občudujemo tudi v naravi pa se na vrtovih in v parkih pogosto pojavlja še en predstavnik evrazijske skupine brez – himalajska breza (Betula utilis). Slednja izhaja (kot že ime pove) iz Himalaje, kjer uspeva vse do 4500 m.n.v. Znanstveno ime – ”utilis” namiguje na uporabnost številnih delov te rastline, saj so poleg lesa v preteklosti na veliko uporabljali tudi njeno lubje, ki je nadomeščalo papir. V sedanjem času pa lubje pogosto uporabljajo za pakiranje stvari, kot npr. maslo. V isto vrsto spada tudi podvrsta himalajske breze (B. utilis var. jaquemontii), ki so jo nekoč vodili kot samostojno vrsto. Slednja je resnično odlična izbira za okrasni vrt. Posadite sorto kot je npr. ’Grayswood Ghost’, ki ima že skoraj srebrnkasto belo lublje, s katerim bo razsvetlila vsako zimsko sivino.
Še bolj vzhodno je doma ermanova breza (B. ermanii), ki jo v naravi najdemo na SV Kitajske, v Koreji, na Japonskem in vzhodu Rusije. Za razliko od himalajske breze, ima ermanova breza v lubju tudi nekatere toplejše tone rožnatih in kremastih nians, ki ji dajo v angleščini ime ”zlata breza” (Gold birch). Odlična izbira je sorta ’Grayswood Hill’, ki so vzgojili v 50. letih prejšnjega stoletja in je prejela tudi prestižno AGM nagrado. Še nekoliko bolj oranžkastih tonov pa je lubje sorte ’Hakkoda Orange’, ki je nekoliko mlajša sorta. Zraste nekje do 8 m višine, zaradi česar je primerna tudi za manjše vrtove.
Na povsem nasprotne koncu barvnega razpona lubja je vrsta B. albosinensis. To je prekrasna breza iz zahodne Kitajske pri kateri so globlje plasti lubja obarvane v mahagoni rdečo barvo. Vrsta zraste v srednje visoko drevo s konično oblikovano krošnjo. Čeprav zraste do 20 m visoko, je njena rast počasna in bo za polno velikost potrebovala veliko časa. V kolikor bi želeli na svoj vrt posaditi to temno obarvano vrsto, vendar je vaše vrtnarije ne držijo, lahko namesto nje poskusite s sorto himalajske breze ’Wakehurst Place Chocolate’. Kot pove že njeno ime, so njeni poganjki obarvani v barvo čokolade, ki jo lahko uporabite kot kontrast svetlejšim predstavnikom te skupine dreves.

Breze najdemo tudi v Ameriki

Približno deset vrst brez pa najdemo tudi v Severni Ameriki. Črna breza (B. nigra). Slednja se ponaša s precej neznačilnim lubjem, ki je navadno sestavljeno iz sivkasto-rjavih lusk. Zaradi velike variabilnosti v obarvanosti lubja te vrste pa lahko pri nekaterih predstavnikih opazimo tudi kremasto belo lubje.
Na vzhodni obali Sev. Amerike pa uspeva tudi rumena breza (B. alleghaniensis), ki je morda še boljši kandidat za poimenovanje ”zlata breza”. Njeno lubje je obarvano v rumenkasto-bronaste tone, ki na soncu prehajajo že v zlato-bakrene odtenke. Podobno kot večina brez zraste nekje do 20 m višine in požene prekrasne poganjke, ki če jih nekoliko podrgnemo oddajo prijetno aromo zelenkinega (Gaultheria procumbens) olja. Še bolj je aroma izrazita pri lubju sladke breze (B. lenta), ki prav tako uspeva na SV Severne Amerike. Slednjo so na veliko uporabljali za proizvodnjo zelenkinega eteričnega olja in po imenu sodeč seveda tudi za pridobivanje sladkega sirupa podobnega javorjevemu.
breza

Uporabnost na okrasnem vrtu

Breze so pravi magnet za poglede, zaradi česar jih lahko uporabimo kot samostojno drevo. Še lepše je, če lahko zasadimo več dreves skupaj in podsadimo s trajnicami. Zaradi svojega videza bodo odlično izgledale tako v formalni kot v bolj sproščeni zasaditvi. Med posameznimi drevesi in podrastjo pa lahko speljete potko iz svetlega kamna ali peska, ki se bo lepo navezovana na bledo lubje brez.

Še kakšna zanimivost

Breze niso samo velika drevesa, temveč najdemo tudi predstavnike, ki ne presežejo naše višine. Mednje spada pritlikava breza (B. nana), ki zraste le dober meter visoko. Naseljuje vsa arktična področja, kjer uspeva v hribovitem svetu med 300 in 850 m.n.v.
Na Islandiji proizvajajo različne likerje in druge alkoholne pijače, ki vsebujejo brezino lubje in sladkobni sok. Različne druge pijače z dodatkom breze pa najdemo tudi v različnih drugih državah. Brezin les je bil tudi osnova za pridobivanje brezinega sladkorja (ksilitol), ki pa je sedaj večino proizveden in koruznih storžev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja