Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Matevž

skupine tulipanov

Spoznajte različne skupine tulipanov

Skupine tulipanov združujejo sorte, ki navadno cvetijo ob istem času, imajo podobno obliko cvetov ali pa so jih ustvarili gojitelji s križanjem in izpopolnjevanjem. Preverite katere skupine poznamo, saj boste potem lažje ustvarili kombinacije, ki bodo na vašem vrtu cvetele preko celotne sezone tulipanov.

skupine tulipanov

Nevrstnati zgodnji tulipani

kot že ime pove cvetijo zgodaj v sezoni, vendar nekoliko kasneje kot Kaufmanovimi in Fosterjevimi križanci. Znani so po svojim močnih cvetnih steblih, ki se ne upognejo ob vetru in dežju (kot npr. papagajevke). V povprečju so visoki 25-46 cm. Preverite našo ponudbo nevrstnih tulipanov.

Vrstnati zgodnji tulipani 

zacvetijo ob istem času kot nevrstnati zgodnji tulipani. Na voljo je manj barvnih odtenkov kot pri drugih tulipanih, vendar to pomanjkljivost nadomestijo z do 10cm širokimi cvetovi. Cvetna stebla so krajša in močna, zaradi česar so primerni tudi za lonce. V poprečju so visoki 25-30 cm. Preverite našo ponudbo vrtnastih tulipanov.

Triumph tulipani

so rezultat križanja med nevrstnatimi zgodnjimi in kasneje cvetočimi kultivarji. Triumph tulipani so najvišji kultivarji in zrastejo v povprečju 40-56 cm visoko. Cenjeni so predvsem zaradi prekrasnih tradicionalno oblikovanih cvetov.Preverite našo ponudbo triumph tulipanov

Darwinovi križanci

so križanci ned Fosterjevimi tulipani in Darwinovimi tulipani (sedaj pripadajo poznim nevrstnatim kultivarjem). Znani so po svojih velikih in bleščeče obarvanih cvetovih, ki imajo zaprti skoraj popolno piramidalno obliko. Odprti cvetovi imajo lahko premer do 15 cm. Za razliko od številnih kultivarje Darwinovi križanci cvetijo enkratno leto za letom. Preverite našo ponudbo Darwinovih tulipanov.

Nevrstnati pozni kultivarji

cvetijo za ostalimi kultivarji. Cvetove najdemo v številni barvnih odtenkih na do 75 cm visokih poganjkih. Preverite našo ponudbo vrtnastih tulipanov.

Lilijasti tulipani

imajo edinstveno oblikovane cvetove, ki spominjajo na lilije. Cvetijo nekoliko prej kot nevrstnati pozni kultivarji in zrastejo v povprečju 35-60 cm. Preverite našo ponudbo lilijastih vrt tulipanov.

Resičasti tulipani

imajo edinstveno resast rob cvetnih listov, ki izgleda kot nacefran rob blaga. Njihova višina je zelo variabilna, saj je odvisna od izvornega kultivarja, iz katerega so nastali. Preverite našo ponudbo resičastih tulipanov.

Zelenocvetni tulipani

imajo že po imenu v cvetu odtenke zelene barve, ki jih povdarijo osnovne barve cvetov. Znani so tudi po dolgem obdobju cvetenja. Podobno kot pri resičastih, je tudi pri zelenocvetnih tulipanih čas cvetenja in višina poganjka odvisna od izvorne skupine tulipanov, iz katere je bil kultivar razvit. Preverite našo ponudbo zelenocvetnih (viridiflora) tulipanov.

Rembrandtovi tulipani

so poimenovani po Nizozemskem slikarju, ki je živel in delal na Nizozemskem v času, ko se je razmahnila tulipanomanija. Zanje so značilne lise ali črte, ki spominjanjo na simptome virusnega obolenja. Preverite našo ponudbo rembrandtovih tulipanov.

Papagajevke

imajo pernate, kodraste ali valovite robove cvetnih listov. Cvetovi so veliki in bleščeče obarvani. Cvetijo kasneje v sezoni in dosežejo višino okrog 40 cm. Preverite našo ponudbo papagajastih tulipanov.

Vrstnati pozni kultivarji

so znani tudi pod imenom potonikasti tulipani, saj njihovi polni cvetovi spominjajo na cvetove potonik. Cvetijo pozno v sezoni, vendar pred triumph tulipani, Darwinovimi, križanci, papagajevkami, lilijastimi in nevrstnatimi poznimi tulipani. Preverite našo ponudbo vrstnatih tulipanov.

Kaufmanovi križanci

so vzgojeni iz kaufmanovih tulipanov. Spadajo med najzgodnejše tulipani. Večinoma so precej nizki (do 12 cm visoki) in odprti spominjajo bolj na cvetove lokvanja kot na tulipane. Preverite našo ponudbo greigijevih tulipanov.

Fosterjevi križanci

so vzgojeni iz vrste Tulipa fosteriana, ki raste v goratih predelih centralne Azije. Znani so tudi pod imenom Imperatorjevi tulipani. Zacvetijo prvi med vsemi skupinami tulipanov in dosežejo višino okrog 35 cm. Preverite našo ponudbo fosterjevih tulipanov.

Greigijevi križanci

izvirajo iz vrste T. greigii. Kultivarji so zelo nizki (do 25 cm), zaradi česar so še posebej primerni za skalnjake in lonce. Z lahkoto pa jih tudi naturaliziramon, saj cvetijo iz leta v leto gosteje. Preverite našo ponudbo greigijevih tulipanov.

Mešana skupina:

združuje vse ostale skupine tulipanov, predvsem botanične tulipane. Skupaj najdemo okrog 150 vrst divjih (botaničnih) tulipanov, ki rastejo od Portugalske do osrednje Azije. Preverite našo ponudbo botaničnih vrst tulipanov.

senčno rastišče - japonske vetrnice

Vetrnice za pomlad in jesen

Zgodnji domači cvetovi

Vetrnice (rod Anemone) so odlične trajnice za vsak vrt. Številni predstavniki vetrnic so že dolgo časa vključeni v repertoar rastlin, ki jih pogosto najdemo na okrasnem vrtu. Z načrtno vzgojo se je število vetrnic na okrasnih vrtovih dodatno povečalo. Kljub veliki pestrosti sort pa lahko glede na obdobje cvetenja še vedno oblikujemo tri skupine, ki si sledijo preko celotne sezone.

podlesne vetrnice

Zgodaj spomladi naše gozdove prepravijo beli cvetovi trilistne vetrnice (A. nemorosa), ki ustvarja prekrasne preproge pod še neolistanimi grmovnicami in drevesi. Nekoliko za njo bo zacvetela sorodna podlesna vetrnica (A. trifolia), kar lahko s pridom uporabite na gozdni gredi in tako podaljšate cvetenje teh zgodnjih pomladnih vetrnic. Za živahnejše rumene cvetove lahko izberete zlatično vetrnico (A. ranunculoides). Iz le-te so vzgojili tudi različne prekrasne sorte kot je npr. ‘Frank Waley’, ki zraste v nekoliko bolj robustno rastlino ali ‘Laciniata’, ki požene zelo fino deljene liste. Za čudovite polne cvetove pa izberite sorto ‘Pleniflora’. Polne cvetove lahko najdete tudi pri že omenjeni podlesni vetrnici oz. njeni sorti ‘Vestal’, ki je resnično enkraten dodatek za okrasno gozdno gredo. Podlesno vetrnico lahko najdete tudi v prekasnih modrih (sorta ‘Royal Blue’) in vijoličastih odtenkih (sorta ‘Robinsoniana’). Modrikaste odtenke boste lahko občudovali še pri eni zgodaj cvetoči vetrnici – grški vetrnici (A. blanda), ki pa jo podobno kot ostale lahko izberemo tudi v belih in rožnatih tonih.

Neverjetna pestrost ene same vrste

vrtne vetrnice

Pozno pomladi oz. zgodaj poleti začnejo svoje barvite cvetove odpirati predstavniki vrste A. coronaria. Vrtnarji so vzgojili izredno široko paleto sort teh vetrnic. Podobno kot pri grških vetrnici lahko uživate v prekrasnih modrih odtenkih, v katerih bosta zacveteli sorti kot sta ‘Mr. Fokker’ in ‘Lord Lieutenant’. Za bolj živahne rdeče odtenke pa posadite sorti ‘Governor’ in ‘Hollandia’. Nasprotno bo sorta ‘Mt. Everest’ pognala nežne popolnoma bele cvetove. Pri tem lahko v vsaki barvi izbirate med enojnimi in polnimi cvetovi. Odlična lastnost teh vetrnic pa je, da so primerne tudi za rezano cvetje za čudovite aranžmaje in celo za siljenje za zimske cvetove.

Pozni cvetovi daljnega vzhoda

jesenske vetrnice

Pozno poleti svoje cveto odprejo še japonske vetrnice. Čeprav so jeseni cvetoče vetrnice znane pod imenom japonske vetrnice, tri najpogostejše vrste (A. hupehensis, A. vitifoliumin A. tomentosa) pravzaprav izvirajo iz Kitajske. Napačno poimenovanje izvira iz prvega zapisa ene izmed vetrnic, ki so jo leta 1695 zabeležili v okolici Nagasakija. Ko so prve rastline leta 1844 prispele na Zahod so bile tako že znane pod imenom A. japonica.

Že kar klasična izbira jeseni cvetočih vetrnic je sorta A. ‘Honorine Jobert’, ki požene prekrasne  bele enojne cvetovi na okrog metra visokih poganjkih. Podobne, vendar rožnato obarvane cvetove bo pognala sorta ‘Hadspen Abundance’. Poleg sort z enojnimi cvetovi pa lahko v vrtnarijah najdemo tudi številne predstavnike s prekrasnimi polnimi cvetovi kot je npr. sorta ‘Bressingham Glow’. 

Kako gojimo vetrnice

Večina vetrnic zraste iz plazečih rizomov, medtem ko vrsti A. coronariain A. blandanavadno sadimo v obliki suhih gomoljev. Gomolji vetrnic imajo voskasto prevleko in so na videz podobni posušenim slivam. Pred sajenjem jih preko noči namočite. Za najboljše rezultate jih posadite na gredo takoj, ko bodo tla dovolj mehka, da boste lahko izkopali sadilno luknjo. Gomolje posadite 3-5 cm globoko, pri čemer je vseeno, kako jih obrnete, saj se bodo rastline same ustrezno orientirale ter pognale poganjke in korenine v pravo smer. Ostale vetrnice navadno kupujemo posajene v lonce, tako da jih je potrebno samo presaditi na novo rastišče na gredi. 

Poleti cvetoče vetrnice (A. coronaria) potrebujejo sončno rastišče, medtem ko se bodo spomladi in jeseni cvetoče vrste odlično počutile v svetli senci.

vrtna opravila julij

Vrtna opravila v mesecu decembru

vrtna opravila julijNaj vas mrzlo vreme ne prežene z vrta, saj je še vedno nekaj rastlin, ki jih je potrebno obrezati.

Splošna vrtna opravila

  • redno preglejujte zaščito rastlin
  • nadzorujte delovanje grelcev v rastlinjakih
  • pazite, da ribniki ne zamrznejo
  • redno pobirajte in odstranjujte odpadlo listje.
  • naredite lesne potaknjence
  • v javnih vrtovih podite pozorni na rastline z obarvanimi stebli: vrbe, dreni in robide. Razmislite ali bi lahko prispevale k poživitvi tudi vašega vrta.
  • privežite vzpenjalke na podpore, da preprečite poškodbe zaradi vetra.

Trajnice in čebulnice

  • Uredite grede in pospravite odmrle dele rastlin na kompost.
  • Poskrbite, da rastline na skalnjaku niso pokrite z odejo iz listja, saj lahko pride pod listjem do gnitja.
  • Če morate opravila na vrtu opravljati na zelo mokrih tleh, si na gredo nastavite deske za hojo, s čimer boste preprečili prekometno teptanje tal.
  • Večje posode, ki bi lahko popokale oblečite v folijo z zračnimi mehurčki ali flis.
  • Naredite si koreninske potaknjence maka (Papaver) in plamenk (Phlox).
  • Opazujte rastline za znaki sive plesni in odstranite okužne dele, da se bolezen ne razširi še na druge rastline.

Grmovnice in drevesa

  • Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
  • Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj mesta.
  • Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
  • Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesta na vrtu.
  • Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot so npr. slive, češnje, itd.
  • Redno preverjajte podpore na novo posajenih dreves in jih po potrebi ponovno utrdite.

Češmin (Berberis)

Češmine B. thunbergii in Berberis x ottawensis obrezujemo v času mirovanja (nekje do februarja). Odstranite vsako peto steblo, pri čemer začnite z najstarejšimi. V kolikor bi bili pripravljeni za lepše listje žrtvovati tudi nekaj cvetov, lahko odstranite celo vsako tretje steblo. Več o češminih.

Metuljnik (Buddleja)

Metuljniki vrste B. globosa zacvetijo na lasnkem lesu in jih navadno obrezujemo takoj po cvetenju. Sedaj pa je primeren čas, da pomladite zanemarjene rastline. Odstranite vsako tretje steblo. Pri tem boste izgubili samo tretjino cvetov, v treh letih pa boste imeli povsem pomlajeno rastlino.

Panešplja (Cotoneaster)

Sedaj lahko pri vrstah C. horizontalis, C. dammeri in C. microphyllus odstranite poganjke,
ki kazijo njihov izgled. Sedaj lahko tudi razredčite rastline.

Iva (Salix caprea)

Počasi rastočo sorto ‘Kilmarnock’ potrebujejo le malo obrezovanja v prvih par letih. Kasneje pa je potrebno krošnje razredčiti. Odstranite vsako tretjo vejo. Predolge veje, ki segajo do tal skrajšajte na polovico.

Bezeg (Sambucus)

Kultivarje bezga, ki jih gojimo zaradi prekrasnega listja kot npr. ‘Black Lace’ in ‘Sutherland Gold’ je potrebno vsako leto obrezati, da vzpodbudimo bujno mlado rast. Vse poganjke skrajšajte na višino 15-45 cm ali če želite višje rastline na 1-2 m. Vsako leto nato rastlino porežite na to izbrano višino.

vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v novembru

vrtna opravilaPoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice in drevnine, ki jih še niste uspeli obrezati v začetku jeseni.

Splošna vrtna opravila

  • redno odstranjujte odpadlo listje
  • posadite spomladi cvetoče čebulnice, če tega še niste storili v oktobru
  • obrežite vrtnice, da preprečite poškodbe zaradi vetra in snega
  • posadite rastline za zimski okras
  • Travne bilke bodo rastle vse dokler je temperatura nad 5°C, zaradi česar jo morate še vedno redno kositi. Dvignite višino košnje na 4 cm, da ne boste izpostavljali občutljivih delov travnih bilk mrazu.

Trajnice in čebulnice

  • Redno odstranjujte odmrle dele trajnic in jih kompostirajte.
  • Odstranite lahko tudi poganjke okrasnih trav. Pustite le tiste, ki še vedno izgledajo privlačno, saj dajejo vrtu strukturo.
  • Počakajte, da prvi mraz pomrzne poganjke kan (Canna) in dalij (Dahlia), preden izkopljete gomolje
  • V kolikor želite za božič cvetočo vitezovo zvezdo (Hippeastrum) je sedaj skrajni čas, da ga posadite v lonček.
  • Sedaj lahko namnožite mak (Papaver) in plamenke (Phlox) s koreninskimi potaknjenci.
  • Posadite nove sorte tulipanov ali nadomestite čebulice sort, ki cvetijo vedno slabše, s svežimi čebulicami.

Grmovnice in drevesa

  • Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
  • Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj.
  • Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
  • Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesto na vrtu.
  • Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot so npr. slive, češnje, itd.

Javor (Acer)

Javorji ob obrezovanju lahko močno krvavijo, zaradi česar jih je najbolje obrezovati v času mirovanja (med novembrom in februarjem). Vrste A. davidii, A. negundo, A. saccharinum, A. campestre, A. griseum in A. platanoides oblikujemo v obliko z izrazito centralno osjo. Odstranimo vse veje, ki kvarijo obliko in uravnovešenost krošnje. Nasprotno pa pahljačastem javorju (A. palmatum) samo odstranimo poškodovana in šibka stebla. Več o japonskih javorjih.

Divji kostanj (Aesculus)

Divji kostanj oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavih oblikah postopoma dvigujemo krošnjo na 2 m višine,
da naredimo proctor za povešave poganjke.

Jelša (Alnus)

Večina jelš tvori več stebelna drevesa. V kolikor želimo oblikovati drevo z izrazito centralno osjo, jeseni izberemo primeren poganjek, na katerem z rastjo sproti odstranjujemo spodnje veje do višine cca. 2 m. Pri odraslih drevesih moramo samo odstraniti odmrle ali poškodovane veje.

Kostanj (Castanea)

Pravi kostanj oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov.

Cigarovec (Catalpa)

Cigarovec oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Ob rasti drevesu dvigujemo krošnjo do 2 m višine, da lepo zaključimo krošnjo.

Judeževo drevo (Cercidiphyllum)

Judeževo drevo potrebuje le malo obrezovanja. Odstranimo le poškodovane ali odmrle poganjke. Močnega obrezovanja se izogibamo.

Glog (Craetegus)

Glog obrežemo, ko so ptice pojedle vse plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Večinoma je obrezovanje gloga omejeno na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih vej. Drevo lahko oblikujemo v mnogodebelno obliko ali obliko z izrazito centralno linijo.

Bukev (Fagus)

Bukev oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Ob rasti drevesu dvigujemo krošnjo do 2 m višine, da lepo zaključimo krošnjo. Pri rdeči bukvi lahko včasih pride do oblikovanja zelenih poganjkov. Takšne poganjke v celoti odstranite.

Jesen (Fraxinus)

Večina jesenov bo sama po sebi oblikovala uravnovešeno krošnjo. Večina obrezovanja je tako omejena na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavi obliki ‘Pendula’ odstranite prekrižane in preveč na gosto zrasle veje.

Ambrovec (Liquidambar)

Čeprav je redno obrezovanje nepotrebno, se splača preveriti ali je mlado drevo oblikovalo en sam centralni poganjek. V kolikor imate dva ali več tekmujočih poganjkov, odstranite šibkejše. Pri večjih drevesih odstranite spodnje veje, da preprečite, da bi se naravno povešavi poganjki dotikali tal.

Murva (Morus)

Murve lahko ob obrezovanju močno krvavijo, zaradi česar jih obrezujemo v času mirovanja (med novembrom in januarjem). Bela murva navadno sama oblikuje privlačno in uravnoteženo krošjo ter potrebuje samo redno odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov.

Ribniki

  • Redno odstranjujte odpadlo listje iz ribnika.
  • Redno odstranjujte tudi odmrle dele vodnih rastlin.
vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v avgustu

vrtna opravilaVišek poletja pomeni tudi krajši premor na vrtu. A kljub temu na nas čaka še nekaj vrtnih opravil, ki jih moramo opraviti, tudi ob visokih temperaturah.

Splošna vrtna opravila

  • Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje
  • Poskrbite, da na novo posajena drevesa in grmovnice ne trpijo suše
  • Redno vzdržujte vodna telesa
  • Naberite semena najljubših eno- in dvoletnic
  • Redno preglejujte rastline za prisotnost pepelaste plesni.
  • Sedaj je najboljši čas za zatiranje trajnih plevelov. Poskusite jih izkopati skupaj s korenino, ali pa uporabite ustrezen herbicid.
  • Dvignite višino košnje in raje kosite pogosteje. S tem bodo travne bilke v manjšem stresu.
  • Še zadnjič obrežite hitro rastoče žive meje.

Trajnice in čebulnice

  • Porežite listje trajnic, ki so že odcvetele in propadle (npr. Dicentra).
  • Sedaj lahko namnožite nekatere rastline iz skalnjaka kot npr. Helianthemum, Aubrieta in Dianthus.
  • Razdelite perunike
  • Konec avgusta posejte prezimne enoletnice direktno na gredo, kjer bodo prezimile in spomladi vzkalile.
  • Naberite semena rastlin, ki sedaj že plodijo in jih shranite za naslednjo sezono.
  • Naberite si cvetove rastlin za sušenje kot npr. rmana (Achillea) ali okrasnih trav. Obesite jih na glavo na suho in zračno sočno mesto, kjer se bodo posušila. Kasneje jih lahko uporabite za aranžiranje.

Vzpenjavke

  • Obrežite glicinijo (Wisteria)
  • Obrežite vzpenjave vrtnice, ki cvetijo le enkrat in ne tvorijo plodov.

Grmovnice in drevesa

Pozno poletje je primeren čas za obrezovanje številnih poleti cvetočih grmovnic in dreves, ki drugace po obrezovanju mocno “krvavijo”. Pri tem pa še ni prepozno, da obrežete rastline, ki bi jih lahko obrezovali že v juliju.

Negnoj (Laburnum)

Negnoj obrezujemo v drugi polovici poletja, saj v primeru spomladanskega reza ali obrezovanja v zgodnjem poletju močno “krvavi”. Odstranimo poškodavane veje in veje,ki kazijo izgled krošnje.

Topol (Populus)

Večina topolov sama po sebi razvije lepo oblikovane in uravnotežene krošnje, zaradi česar je obrezovanje topola omejeno predvsem na odstranjevanje poškodovanih vej. Redno odstranjujte divjake razen, če želite rastlino uporabiti kot zaščito pred vetrom. Divjaki bodo tako poskrbeli za dobro zaščito blizu tal. Odrasla drevesa se slabo odzovejo na močno obrezovanje in jih je najbolje nadomestiti.

Budleja (Buddleja alternifolia)

Ta eleganten grm požene cvetove na lanskih poganjkih. Da si zagotovite bujno cvetenje tudi naslednje leto, morate grm porezati takoj po cvetenju, ko cvetne zasnove še niso oblikovane. Odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke. Za pomladitev rastline, takoj po cvetenju odstranite dve tretjini poganjkov.

Metličnik (Callistemon)

Metlicnik tvori cvetove na koncu novih poganjkov. Lep izgled grma ustvarite s poletnim obrezovanjem vršičkov, kar bo spodbudilo rast stranskih poganjkov. Odrasli grmi ne potrebujejo rednega obrezovanja.

Oljkovec (Eleagnus)

Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Bodika (Ilex)

Oblikovane rastline bodike lahko sedaj oblikuje z obrezovanjem, saj se je rast poganjkov ustavila. Rastline obrezujte z vrtnimi škarjami in ne s škarjami za živo mejo, saj bodo slednje na grmu pustile veliko na pol porezanih listov, kar bo skazilo izgled rastline. Redno odstranjujte popolnoma zelene liste na marmoriranih kutivarjih, da preprečite vrnitev v zeleno obliko.

Lovor (Laurus)

Lovor ne potrebuje skoraj nobenega obrezovanja. Odstranite samo odmrle in poškodovane poganjke. Obliko rastlin vzdržujte s krajšanjem novih poganjkov. Pri lovorjih, ki so gojeni v obliki drevesa, ne pozabite odstraniti tudi vseh poganjkov, ki poženejo iz “debla”.

Oleander (Nerium oleander)

Oleandru samo odstranite nezaželene veje. Bolj košato razrast lahko dosežete
z obrezovanjem vršičkov ob koncu cvetenja.

Skobotovec (Philadelphus)

V tem obdobju lahko obrezujemo številne vrste skobotovca. Grmom vrste P. coronarius skrajšajte poganjke do stranskega poganjka, ki letos ni nosil cvetov ali do močnega brsta. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Obrežete pa lahko tudi druge skobotovce kot npr. Philadelphus ‘Belle Etoile’ in ‘Virginal’, ki cvetijo na lanskih poganjkih.

Materina dušica (Thymus)

Pri materini dušici samo odstranimo poškodovane in odmrle poganjke. Po cvetenju rastlino s škarjami za živo mejo nekoliko skrajšamo in oblikujemo.

Ribniki

  • Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.
  • Plitva vodna telesa bodo v vročem vremenu hitro postala zelena, zaradi česar je priporočena uporaba algicidov.
vrtna opravila julij

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v juliju

vrtna opravila julijZgodnje poletje je sicer cas za uživanje in relaksacijo, kljub temu je potrebno opraviti še nekatera vrtna opravila.

Splošna vrtna opravila

  • Redno odstranjujte odcvetele cvetove,
  • Redno zalivajte na novo posajena drevesa in grmovnice, da bodo pod dodatnim stresom zaradi suše,
  • Pognojite trato s poletnim gnojilom,
  • Preglejujte bambuse in redno odstranjujte morebitne cvetne poganjke, saj lahko cvetenje močno oslabi rastlino,
  • Redno preglejujte rastline za prisotnost pepelaste plesni.

Trajnice in čebulnice

  • Podprite visoke trajnice, da se ne bodo lomile in povešale pod težo cvetov.
  • Razdelite bradate perunike.
  • Pregledujte lilije za lilijevke, ki požrejo lilijo v nekaj dnevih.
  • Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje.
  • Sedaj je najboljši čas za zatiranje trajnih plevelov. Poskusite jih izkopati skupaj s korenino, ali pa uporabite ustrezen herbicid.
  • Naberite semena trajnic in enoletnic, ki sedaj že plodijo in jih shranite za naslednjo sezono.

Vzpenjavke

  • Redno preglejujte srobote za znaki srobotove uvelosti,
  • V juliju je tudi pravi čas, da obrežete glicinijo. Nove poganjke skrajšajte na 6 listov dolžine. Več o obrezovanju glicinije najdete na strani posvečeni tej prekrasni vzpenjavki.

Grmovnice in drevesa

  • Odstranjujte divjake na vrtnicah in cepljenih drevesih,
  • Po potrebi obrežite listopadne magnolije,
  • Napravite si potaknjence hortenzije (Hydrangea) in skobotovca (Philadelphus).

Oreh (Junglans)

Mlajšim rastlinam pogosto pomrznejo posamezne veje. V kolikor je odmrl glavni poganjek (centralna os), ga odstranite in nadomestite z novim. Starejših dreves ne obrezujte, ce to ni resnično potrebno.

Češnje in sorodstvo (Prunus)

Vse vrste znotraj tega rodu (jablane, hruške, breskve, lovorikovec, itd.) so občutljive na bolezni, ki vstopijo rastlino preko ran, zaradi česar jih obrezujemo sredi poletja. S tem zmanjšamo verjetnost okužbe, saj so pogoji za njen razvoj takrat manj ugodni. V juliju lahko obrežete tudi žive meje iz črešnjelike slive (P. cerasifera).

Robinija (Robinia pseudoacacia)

Robinija ima lomljive veje, ki so pogosto žrtev neurij. Obrezujemo jo sredi poletja, saj se ji rane počasi celijo. Nasprotno pa divjake odstranjujemo sproti. Starejša ali zanemarjena drevesa pa je najbolje nadomestiti.

Pušpan (Buxus)

Vse nove rastline pušpana skrajšamo za polovico takoj po sajenju, da vzpodbudimo bolj košato rast. Žive meje in skulpture iz pušpana obrezujemo v juliju, ko je rast novih poganjkov že zaključena. Tako bo oblika grma vzdržala skozi celotno sezono. Neoblikovane grme samo očedimo tako, da odstranimo odmrle poganjke. Stare ali zanemarjene rastline lahko pomladimo z močnim rezom (na 15-30 cm višine).

Koprivček (Ceanothus)

Koprivček ne potrebuje skoraj nobenega obrezovanja. Odstranimo samo odmrle in poškodovane poganjke. Pri rastlinah, ki jih vzpenjamo ob zidu pa odstranimo poganjke, ki ne rastejo pravilno. Obrezovanje izvedemo po cvetenju.

Mlecek (Euphorbia)

Priljubljene kultivarje kot npr. E. characias ‘Wulfenii’ in E. myrsinites porežemo do prvega necvetočega poganjka. Ob obrezovanju nosite rokavice, saj je sok dražec. Starejše in zanemarjene rastline lahko pomladite z močnim rezom, vendar boste izgubili cvetove prihodnjega leta.

Grmasti jetičnik (Hebe)

Pritlikave rastline kot npr. H. pinguifolia, H. albicans, H. brachysiphon in H. rakaiensis ne potrebujejo skoraj nobenega obrezovanja. Odstranite samo odmrle in poškodovane poganjke. Za ohranjanje lepega videza rastline odstranite vse odcvetele cvetove.

Sončece (Helianthemum)

Takoj po sajenje rastlin rahlo porežite, da vzpodbudite bolj košato rast. Starejše in zanemarjene rastline je najbolje nadomestiti.

Kolkvicija (Kolkwitzia)

Bogato cvetenje ohranjamo z obrezovanjem takoj po cvetenju. Cvetoče poganjke porežemo do necvetočega stranskega poganjka. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših).

Lovor (Laurus)

Lovor ne potrebuje skoraj nobenega obrezovanja. Odstranite samo odmrle in poškodovane poganjke. Obliko rastlin vzdržujte s krajšanjem novih poganjkov. Pri lovorjih, ki so gojeni v obliki drevesa, ne pozabite odstraniti tudi vseh poganjkov, ki poženejo iz "debla".

Kovačnik (Lonicera)

Grmovnaste zimzelene kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’ in listopadno vrsto L. tatarica lahko obrežete v juliju. Zimzelenim kovačnikom vsako leto odstranite približno polovico novih poganjkov. Cvetočim kovacnikom pa odstranite poškodovane in odmrle poganjke. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših).

Drevesasta potonika (Paeonia)

Drevesaste potonike ne potrebujejo skoraj nobenega obrezovanja. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših).

Skobotovec (Philadelphus)

Bogato cvetenje vrste P. microphyllus ohranjamo z obrezovanjem takoj po cvetenju. Cvetoče poganjke porežemo do necvetočega stranskega poganjka. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših).

Robida (Rubus)

Okrasne robide kot npr. R. cockburnianus cvetijo sicer na poganjkih lanskega leta, vendar so gojene zaradi stebel, ki krasijo vrt cez zimo. Za najboljše obeh okrasov rastline, odstranite cvetoče poganjke ob zaključku cvetenja. Za zimski okras in cvetove prihodnjega leta pa bodo poskrbeli mladi poganjki.

Vrtnice (Rosa)

Vse vrstam vrtnic redno odstranjujte odcvetele cvetove. Vec o obrezovanju vrtnic najdete na strani posvečeni tem čudovitim rastlinam.

Tamariša (Tamarix)

Po cvetenju pri zgodaj cvetočih vrstah kot sta T. tetrandra in T. parviflora poganjke skrajšamo za polovico lanske rasti.

Brogovita (Viburnum)

V juliju obrezujemo japonsko snežno kepo V. plicatum in lempriko (V. tinus). Prvo obrežite previdno, da ohranite naravno obliko grma. Pri zimzeleni brogovoti pa odstranite odmrle in poškodovane poganjke.

Vejgela (Weigela)

Po sajenju rastlino nekoliko obrežemo, da vzpodbudimo bolj košato rast. V naslednjih letih po cvetenju poganjke skrajšamo do necvetočega stranskega poganjka. Pri sortah z marmoriranimi listi odstranite vse poganjke s povsem zelenimi listi, da ne pride po povratka k nemarmorirani obliki grma. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših).

Ribniki

  • Redno vzdržujte vodna telesa,
  • Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.
sroboti

Sroboti – čudovite vzpenjavke za vsak vrt

srobotiNe glede na trenutno vrtno “modo”, lahko na vrtovih vedno najdemo obeliske in pergole, ki jih preraščajo sroboti. Še posebej so pripravni za vrtove, ki že pokajo po šivih od številnih rastlin, saj za razliko od večine trajnic ne potrebujejo prostora v širino, temveč v višino.
Sroboti so zastopani s preko 300 vrstami in na stotinami sort. Kljub veliki raznolikosti pa lahko srobote združimo v tri skupine, ki so osnovane na času cvetenja in načinu nege. Velikosti cvetov lahko variirajo med 2 do 15 cm. Enako raznolike so tudi oblike cvetov. Najdemo lahko zvonaste, zvezdaste in vazaste cvetove. Njihov način rasti jim omogoča vzpenjanje ob pergolah in ograjah, ne morejo pa se oprijeti golih zidov.

Sroboti potrebujejo sonce

Sroboti potrebujejo svetel sončen prostor za liste, hkrati pa potrebujejo osenčene korenine. Sončno rastišče z pet do šest ur direktnega sonca je primerno mesto za srobot. Številni sroboti lahko uspevajo tudi na bolj senčnih legah, vendar tvorijo manj cvetov. Pomembna za dobro uspevanje srobotov so hladna tla, kar lahko dosežemo z zastirko, pokrovnicami in grmovnicami.
Ob sajenju izkopljite 45-60 cm širšo in 15-20 cm globljo luknjo kot je koreninska gruda kupljenega srobota. Luknja naj bo vsaj 60 cm oddaljena od zidu ali 90 cm od drevesa, če bomo srobot vzpenjali na drevo. V luknjo natrosimo kompost in umetno gnojilo. Srobot posadimo, predel korenin in okoliške prsti pa prekrijemo z debelo plastjo zastirke. Dodatno zasadimo pokrovnice in/ali grmičevje, ki zakrije korenine in spodnji del stebla.

Gnojenje in obrezovanje srobotov

Za bujno cvetenje pri srobotu je potrebno nekaj potrpljenja. Sroboti potrebujejo 2-3 leta preden se utrdijo in obilno zacvetijo. Za zagotavljanje zadostne količine hranil jih vsako pomlad pognojimo z popolnim umetnim gnojilom, dodamo kompost in zastirko.

Skupina 1: Zgodaj cvetoči sroboti

Sroboti, ki spadajo v to skupino so: Clematis alpina, C. montana, C. armandii, C. macropetala in njihove sorte. Zgodaj cvetoči sroboti cvetijo na poganjkih prejšnjega leta. Obrezujemo jih po cvetenju.
Odstranjujemo predvsem odcvetele cvetove in mrtve poganjke. Ta skupina srobotov ne potrebuje močnega reza. Cvetovi so majhni in zvonasto oblikovani.

Skupina 2: Zgodaj in poleti cvetoči velecvetni sroboti

Znan kultivar iz te skupine je ‘Nelly Moser’. Cvetijo pozno spomladi in v zgodnjem poletju. Sroboti iz te skupine nosijo cvetove na stranskih poganjkih lanske rasti. Navadno ob koncu poletja ponovno zacvetijo. Med njimi najdemo tudi nekatere glamurozne kultivarje z polnimi cvetovi, ki vsako leto zacvetijo enkrat z polnimi in enkrat z enojnimi cvetovi. Bele polne cvetove ima kultivar ‘Duchess of Edinburgh’, v vijoličasti pa ‘Vyvyan Pennell’.
Obrezujemo jih pred začetkom rasti zgodaj spomladi. Odstranimo ves odmrli les in skrajšamo poganjke do prvega para zdravih brstov (od zgoraj navzdol). Po cvetenju lahko odrežemo tudi cvetove, kar rastlini prihrani energijo, ki bi jo vložila v tvorbo plodov. Cvetovi so veliki in zvezdasti. Lahko so enojni ali dvojni. Pri dvojnih cvetovih, obrezovanje omejimo na minimum, saj so za tvorbo cvetov potrebni zreli utrjeni poganjki.

Skupina 3: Pozno cvetoči sroboti

V to skupino spadajo vrste: C. jackmanii, C. paniculata, C. orientalis, C. texensis in C. viticella. Vsi cvetijo le na letošnjih poganjkih. Cvetijo od sredine poletja do pozne jeseni.
Obrezujemo jih jeseni na 1/3 dolžine poganjkov, ki jih zgodaj spomladi skrajšamo do prvega para zdravih brstov (od spodaj navzgor).

sroboti

Shematični prikaz obrezovanja srobotov.

Vsi sroboti ne gredo v višino

Vsi poznamo vzpenjave srobote, medtem ko so manj znana skupina nizki sroboti, ki se ne vzpenjajo. Očarljiv C. x durandii je primeren kot pokrovnica. Obstajajo pa tudi sroboti, ki jih lahko gojimo kot zelnate trajnice. Cvetijo od julija do oktobra – C. integrifolia ‘Rosea’ v rožnati, C. heracleifolia pa v vijoličasti barvi. Slednji ima tudi prijeten vonj po hijacintah.

Srobotova uvelost

Edini resen problem, ki nas lahko doleti ob gojenju srobotov je srobotova uvelost – rastlina nenadoma uvene in propade. Navadno se pojavi na mladih rastlinah (v prvih dveh letih). Rastlino moramo porezati skoraj do tal in navadno bo pognala nove poganjke in si ponovno opomogla. Pomembno pri tem je, da rastlino ob sajenju posadite 10 cm globje kot je bila posajena v loncu.
V koliko se problem redno ponavalja, se ognite velikocvetnim sortam, ki so najbolj občutljivi in raje posadite srobote C. viticella in C. texensis.

vrtna opravila junij

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v mesecu juniju

vrtna opravila junijTudi v mesecu juniju na vrtu na nas čakajo številna vrtna opravila, ki jih ne smemo pozabiti postoriti!

Splošna vrtna opravila

  • Obrežite zimzelene žive meje kot npr. pušpan (Buxus), če tega že niste storili prejšnji mesec.
  • Redno kosite trato.
  • Pognojite travo s poletnim gnojilom.
  • Redno odstranjujte plevele na gredah
  • Redno vzdržujte vodna telesa
  • Zastirajte steklenjake, da močno sonce ne bo požgali rastlin

Trajnice in čebulnice

  • Posadite gladiole.
  • Redno gnojite rastline v posodah.
  • Preglejujte lilije za ličinke lilijevke, ki požrejo lilijo v nekaj dnevih.
  • Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje.
  • Prenesite na prosto kalice, ki ste jih posejali že zgodaj spomladi in jih posadite v gredo.
  • Posadite na prosto kane (Canna), ko mine nevarnost zapoznelih pozeb.
  • Zredčite enoletnice, ki ste jih posejali direktno na grede. Redčenje izvedite v 2-3 stopnjah v 14-dnevnih intervalih. Končni razmak med rastlinami naj bo nekje med 10 in 20 cm (odvnisno od velikosti rastlin).

Vzpenjavke

Razredčite preveč na gosto razrasle poganjke gorskega srobota (Clematis montana).

Drevesa in grmovnice

  • Poskrbite, da na novo posajena drevesa in grmovnice ne trpijo suše
  • Redno preglejujte liste vrtnic za znake okužbe s črno pegavostjo in drugimi škodljivci vrtnic.
  • Napravite si potaknjence forzicije (Forsythia), hortenzije (Hydrangea macrophylla), nepravega jasmina (Philadelphus) in medvejke (Spiraea).

Češmin (Berberis)

Zimzeleni češmini, vključno z vrstami B. darwinii, B. linearifolia in B. x stenophylla ne potrebujejo skoraj nobenega obrezovanja. V juniju lahko obrežete žive meje iz češmina, ali pa oblikujete grme, vendar boste s tem izgubili jagode, ki bi se razvile iz cvetov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal. Pomladitveno obrezovanje izvedemo pozimi.

Budleja (Buddleja)

V nasprotju z metuljnikom (B. davidii), budleji B. alternifolia in B. globosa cvetita na lanskih poganjkih. Spomladansko obrezovanje bi vas tako stalo letošnjih cvetov, zaradi česar jih raje obrezujte po cvetenju. Odstranite mrtve ali poškodovane poganjke in skrajšajte predolge poganjke, da uravnovesite obliko grma. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Dren (Cornus)

Pozimi cvetoče drene kot npr. C. mas in C. officinalis samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Relika (Cytisus)

Po cvetenju obrežemo kultivarje C. scoparius in C x praecox, da očedimo rastline. Če relike vec let ne obrežemo, bo ob vznožju postala gola, bujnost cvetenja pa se bo zmanjšala. Cvetne poganjke porežite do močnega brsta ali stranskega poganjka, ki ne nosi cvetov. Poskusite odstraniti vsaj polovico lanske rasti. Ne režite v star les, ker relika težko odganja iz lesa. Stare in zanemarjene grme je najbolje nadomestiti.

Dojcija (Deutzia)

Bujnost cvetenje dojcije ohranjamo z vsakoletnim obrezovanjem po cvetenju. Cvetne poganjke porežite do močnega brsta ali stranskega poganjka, ki ne nosi cvetov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Oljkovec (Eleagnus)

Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Rakitovec (Hippophae)

Težava pri obrezovanju rakitovca je, da je težavno ločiti odmrla stebla od živih. Odločitev bo lažja, če boste počakali do junija, ko z lahkoto vidite razliko, saj bodo mrtva stebla še vedno brez zelenja. Pri delu se primerno zaščitite pred ostrimi trni. Rakitovec pogosto poganjka divjake, vendar v nasprotju z drugimi grmi, odstranjevanje divjakov na nivoju tal, ne bo spodbudilo odganjanja še številčnejših novih divjakov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z močnim rezom na 10 cm višine, ali če se vam zdi to prevec ostro, z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Magnolija (Magnolia)

Obrezovanje kultivarji magnolij vrst M x soulangeana, M. liliflora in M. stellata v času dormance lahko povzroči odmiranje vej, v spomladanskem času pa močno krvavenje. Zato te vrste obrezujemo na začetku poletja, ko so že popolnoma olistane. Odstranimo vse odmrle in poškodovane veje, pri mlajših rastlinah pa tudi plodove, da rastlina prihrani energijo za rast. Zanemarjena drevesa lahko močno obrežemo tako, da odstranimo 2-3 najstarejše veje, vendar pri tem pazimo, da ohranimo uravnovešeno in odprto krošnjo. Po močnem rezu se lahko zgodi, da rastlina nekaj let ne bo cvetela.

Rožmarin (Rosmarinus)

Če rožmarina več let ne obrezujemo bo na bazi postal gol, zmanjšal pa se bo tudi obseg cvetenja. Po glavnem cvetenju odstranite vse poškodovane in odmrle poganjke. Pazite, da ne boste zarezali preveč v les, saj rožmarin slabo odganja iz lesa.

Medvejka (Spiraea)

Za dobro cvetenje je potrebno medvejke S. ‘Arguta’ in S. veithii po cvetenju obrezati. Cvetoča stebla porežemo do stranskega poganjka, ki ni nosil cvetov. Stare in zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete do tal, vendar boste pri tem izgubili cvetove prihodnjega leta. Lahko pa samo odstranite vsako tretje steblo. Žive meje porežite takoj po cvetenju. Vec o medvejkah.

Španski bezeg (Syringa)

Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, pri čemer pazite, da ne ostranite tudi novih poganjkov, ki poganjajo tik pod cvetovi, saj ti nosijo zasnove za cvetove prihodnjega leta. Odstranite vse divjake. Stare in zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete rastlino na približno 45 cm višine ali z odstranitvijo vsake tretje veje, s čimer nadaljujete še prihodnji dve leti.

Ob ribnikih

    • Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.

Preverite tudi kaj je potrebno v mesecu juniju postoriti na zelenjavnem vrtu.

vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v maju

Maj je mesec, ko je vrt že v polnem teku, kar pomeni tudi številna vrtna opravila, ki jih ne smemo pozabiti postoriti!

vrtna opravilaSplošna vrtna opravila

  • Namestite podporo za rastline, preden preveč zrastejo.
  • Odstranite odcvetele cvetove tulipanov in narcis ter jih pognojite s tekočim gnojilom, da si boste zagotovili lepe cvetove tudi naslednjo sezono.
  • Počakajte, da listje spomladanskih čebulic propade povsem po naravni poti, preden ga odstranite.
  • Obrežite zimzelene žive meje.
  • Redno kosite trato.

Trajnice in čebulnice

  • Posadite na prosto kane, dalije in gladiole ko mine nevarnost zapoznelih pozeb.
  • Ne pozabite podpreti rastlin še preden se pojavijo veliki in težki cvetovi kot npr. pri potonikah (Paeonia)
  • Zredčite enoletnice, ki ste jih posejali direktno na grede. Redčenje izvedite v 2-3 stopnjah v 14-dnevnih intervalih. Končni razmak med rastlinami naj bo nekje med 10 in 20 cm (odvisno od velikosti rastlin).
  • Pincirajte vršičke krizantem (Chrysanthemum) in sončnic (Helianthus), da vzpodbudite bolj grmičasto rast. Razen seveda, če želite imeti visoke rastline.
  • Razdelite jegliče (Primula) takoj po cvetenju.
  • Odstranite nekaj gostejših prepletov spominčic, preden sprostijo preveč semen.

Vzpenjavke

Sedaj se obrezujejo sroboti iz skupine 1 (zgodaj pomladi cvetoči sroboti npr. Clematis montana). Prvo pomlad po sajenju porežite vsa stebla na dolžino približno 30 cm. S tem boste vzpodbudili tvorbo novih poganjkov. Odrasle rastlin obrezujemo le, če želite omejiti njihovo razrast. Več o srobotih lahko preberet na naši strani namenjeni srobotom.

Drevesa in grmovnice

  • Napravite si potaknjence forzicije (Forsythia), hortenzije (Hydrangea macrophylla), nepravi jasmin (Philadelphus) in medvejke (Spiraea).
  • Po cvetenju obrežite pomladi cvetoče grmovnice kot npr. češmin (Berberis), japonsko kutino (Chaenomeles) in okrasni ribez (Ribes). Pri keriji (Kerria) odstranite vsako tretje steblo.

Abelija (Abelia)

Abelija potrebuje le malo obrezovanja. Odstranimo samo odmrla stebla in razredčimo pregosto zarasle dele rastlin. Odstranite vsako tretje steblo (začnite z najstarejšimi). Na hladnejših lega, kjer mraz poškoduje vrhove poganjkov pa celotno rastlino porežite do prvega brsta nad tlemi. Na enak način lahko pomladite tudi starejše ali zanemarjene rastline.

Jagodičnica (Arbutus)

Jagodičnica ne ne potrebuje skoraj nobene nege, vendar lahko starejše rastline oblikujete v drevesce tako, da z rastjo rastline odstranjujete spodnje veje. Prav tako vsako leto preglejte rastlino in odstranite vse poškodovane in odmrle veje.

Limonska verbena (Aloysia triphylla)

Limonska verbena sicer ni prezimno trdna, vendar na zaščite legi lahko tudi prezimi. Za vzpodbuditev rasti porežite rastlino do prvega močnega brsta približno 15 cm nad tlemi.

Japonska kutina (Chaenomeles)

Japonska kutina potrebuje le malo nege. V maju jo lahko nekoliko obrežete, s čimer izboljšate izgled za naslednje leto. Po cvetenju odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke in porežite novo rast na 5-6 listov dolžine.

Hibuskus (Hibiscus)

Vse vrste hibiskusov se obrezujejo pozno pomladi. Odstraniti morate vse poškodovane in odmrle poganjke. Preostale poganjke obrežite, če je grm že prerasel njemu namenjen prostor.

Zimzeleno kosteničje (Lonicera nitida)

Zimzeleno kosteničje z majhnimi listki je idealna rastlina za nizko živo mejo. Prvo pomlad po sajenju porežite vse poganjke za tretjino, s čimer boste spodbudili bolj košato razrast. Starejše rastline potrebujejo samo oblikovanje. Zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete do tal.

Lovorikovec (Prunus laurocerasus)

Lovorikovec bo, če ga ne boste redno obrezovali v nekaj letih zrasel v pravega velikana. Prvo pomlad po sajenju porežite vse poganjke za tretjino, s čimer boste spodbudili bolj košato razrast. Večje rastline obrezujte po potrebi. Pri uporabite raje vrtne škarje in ne škarje za živo mejo, saj boste pri uporabi slednjih na rastlini imeli polno na pol porezanih listov, ki bodo kvarili izgled rastline.

Ob ribnikih

Razdelite ali posadite lokvanje, če tega niste opravili že prejšnji mesec.

Preverite tudi kaj je potrebno v mesecu maju postoriti na zelenjavnem vrtu.

češnje

Čarobne češnje in sorodstvo

češnjeČešnje in sorodne rastline obsegajo okrog 430 rastlinskih vrst, ki uspevajo v zmerno toplem pasu severne poloble. Pravilno slovensko poimenovanje rodu Prunus, v katerem so zbrane, je sicer sliva, vendar se na okrasnem vrtu uporabljajo predvsem vrste, ki jih imenujemo češnje. Med predstavniku rodu, ki jih gojimo tudi zaradi okusnih plodov pa poleg sliv in češenj, najdemo še breskve, marelice, višnje in mandlje. Češnje lahko zrastejo v velika drevesa z več kot 10 m višine kot sta npr. divja češnja (Prunus avium) in češnjelika sliva (P. cerasifera). Med predstavniki tega rodu pa najdemo še številne nižje predstavnike, ki so primerni tudi za manjše vrtove. Med njimi prav posebno mesto zaslužijo japonske češnje, ki jih predstavljajo predvsem rodovi P. serrulata (P. jamasakura), P. speciosa, P. × yedoensis in P. sargentii. Na Japonskem njihovi cvetovi privabljajo množice ljudi, ki občudujejo njihovo lepoto. S češnjevimi cvetovi je povezane tudi veliko simbolike. Tako npr. predstavljajo minljivost lepote, kar je povezano s kratkim časom cvetenja.

Res le pomladni cvetovi?

Za popestritev zimske sivine lahko uporabite tudi prekrasno lubje okrasne češnje P. serrula, medtem ko bo vrsta P. subhirtella ‘Autumnalis’ s svojimi nežnimi cvetovi popestrila pozno jesen. Prava posebnost je pritlikava češnja P. pumila var. depressa, ki nikoli ne zraste več kot 30 cm in je zato primerna kot pokrovnica.

Češnje na okrasnem vrtu

Češnje so odlično drevo, s katerim si lahko uredite gredo, ki bo z nekaj dodatki, lep okras vrta skozi celo leto. Za zimzeleno strukturo grede v ozadje posadite živo mejo iz lovorikovca, ki bo dobro uspevala tudi v senci večjih okrasnih češenj. V ozadje posadite še češnjo P. serrula, ki bo pozimi okrasila gredo s svojim prekrasnim rdečkastim lubjem. Nekoliko nižji predstavnik japonske češnje P. serrulata ‘Kanzan’ bo gredi priskrbel obilico barve, ko bo spomladi odprl svoje nežne rožnate cvetove, v jeseni pa obarval svoje listje v živo rdečo barvo. Čudovita sorta je tudi P. serrulata ‘Pink Perfection’. Skozi sezono polnim rožnatim cvetovom sledijo bronasto obarvani mladi listi, ki poleti pozelenijo, jeseni pa preidejo v živahno oranžno-rdečo barvo. Na sončnem delu zasaditve posadite še nizko pokrovnico P. pumila var depressa, ki bo spomladi okrasila sprednji del grede s svojimi belimi cvetovi.
V zadnjem času je vedno bolj popularna tudi kombinacija okrasnega in uporabnega vrta. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena kvalitetne prehrane in si želijo sami pridelati zelenjavo in sadje, ki ni škropljeno s pesticidi. Kombinaciji okrasnega in uporabnega vrta pravimo »potager«. V njem rastejo poleg zelenjave in sadnega drevja tudi dišavnice in okrasne rastline. Kombinacij slednjih z uporabnimi rastlinami pa ima v zadnjem času še dodaten pomen v ekološki pridelavi, saj številne okrasne rastline na naraven način odganjajo škodljivce zelenjave. Izgled takšnega vrta lahko prenesemo tudi v okrasni vrt. Na sredino grede posadite sadno drevo npr. češnjo, višnjo ali slivo. Na robove gred posadite grmičke pušpana (Buxus sempervirens), ki jih porežite na kocko. Pušpane lahko po lastni želji nadomestite tudi z zimzelenim kovačnikom Lonicera nitida.

Primerne tudi za žive meje

Češnja V rodu najdemo poleg listopadnih tudi zimzelene predstavnike kot je npr. lovorikovec (P. laurocerasus), ki v zimskem času vrtu dajejo strukturo. Lovorikovec se odlično obnese tudi kot živa meja.

Češnje za živalim prijazen vrt

Čremsa P. padus je v primerjavi z nekaterimi drugimi predstavniku rodu nekoliko manj izrazito drevo, vendar je avtohtona vrsta, zaradi česar je še posebej primerna za živalim prijazen vrt. Poleti cvetove nadomestijo črni plodovi, ki teknejo številnim vrstam ptic.