Hermelika poskrbi za zdravje in okras
Hermelika izvira iz Kitajske in Koreje. V Evropi ga gojijo že od 16. stoletje, pri čemer je bil v Evropi cenjen predvsem zaradi zdravilnih učinkov.
Številni predstavniki tega rodu so nizke (do 15 cm visoke) trajnice in enoletnice, ki so primerne za skalnjake ali okras poti. Višji predstavniki kot je npr. vrsta S. spectabile pa lahko zrastejo v do 60 cm visoke in široke kupčke. Konec poletja zacveti z rdečkastimi, rožnatimi ali belimi cvetovi, ki privabljajo čebele in metulje. Kasneje pa posušena socvetja predstavljajo okras vrta, ko jih zgodnje slane prevlečejo z ledenimi kristali. Njihova čvrsta stebla dobro kljubujejo snegu in so tako v okras vrta še dolgo potem, ko so trajnice že prešle v mirovanje.
Nekatere popularne sorte
Popularni so številne vrste in sorte, med njimi tudi:
- S. spectabile ‘Brilliant’ z svetlo rožnatimi cvetnimi listi in temnimi prašniki
- S. spectabile ‘Carmen’ temno škrlatnimi ali rožnatimi cvetnimi listi
- S. spectabile ‘Meteor’ z rdečimi cvetovi in
- S. spectabile ‘Iceberg’, ki zacveti belo
- S. telephium ‘Herbstfreude’, ki požene sivo-zelene liste in nežno rožnata socvetja, ki preidejo v rdečkasto-rjavo barvo.
Hermelika ni zahtevna rastlina
Rastlina uspeva na vseh tipih tal, čeprav ima najraje peščena in dobro prepustna tla. V naravi rastejo na pustih in suhih tleh, zaradi česar jih pogosto dodajamo na skalnjake. Potrebuje sončno rastišče, uspevala pa bo tudi v svetli senci.
Z gnojenjem ne smete pretiravati, saj bo preveč dušika vzpodbudilo rast predolgih povešenih poganjkov, ki ne bodo v okras rastline. Za večjo gostoto poganjkov lahko slednje konec maja nekoliko porežete oz pincirate, s čimer boste spodbudili rast stranskih poganjkov.
Kako si jo namnožimo
Hermeliko razmnožujemo z listnimi ali stebelnimi potaknjenci. Največkrat je dovolj, če list samo odtrgamo in ga potaknemo v substrat. Rastlino pa lahko razmnožimo tudi z delitvijo materinske rastline.
Hermelika ima tudi koristno stran
V zdravilstvu se uporabljajo predvsem sveži listi, ki se jih polaga na rane. Lahko pa se iz njih iztisne tudi sok ali naredi hermilikino tinkturo oz. aromatizirano žganje. Hermeliko najpogosteje uporabljamo pri oskrbi manjših ran in za razkuževanje ter preprečevanje vnetij pri opeklinah, čirih in vnetjih kože zaradi pikov žuželk. Poleg tega hermelika lajša tudi težave pri protinu in revmatizmu, priporočajo pa jo tudi za zdravljenje ran na želodcu, za uravnavanje kisline v želodcu in pri črevesnih obolenjih.