Arhiv kategorij: zimzelene

trata

Vrtna opravila v mesecu marcu

vrtna opravila v marcuZelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga vrtna opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim mineralnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu marcu postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

senčno rastišče - japonske vetrnice

Senčno rastišče – temačni kotički vrta

Senčno rastiščePrav tako kot so raznoliki različni stili vrtov, se med seboj razlikujejo tudi različni deli vrta. Poleg sončne grede, ki se cel dan koplje v soncu, se lahko na vrtu skriva tudi precej temnejši predel, ki ga senči stara smreka. Čeprav se razmere med obema rastiščema precej razlikujejo pa je senčno rastišče prav tako pripravno in zanimivo za vzgojo okrasnic kot sončna greda.

Senca in senca

Svetlobne razmere med soncem in senco so precej očitne, vendar se lahko tudi senčne razmere med seboj precej razlikujejo. Senca, ki ustvarjata zid ali hiša, je precej drugačna od sence pod krošnjo velikega listopadnega drevesa. Senčno rastišče pod drevesi je namreč značilno, da se skozi leto spreminja , saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše kot kasneje v sezoni. Zgodnje rastline, ki že ob začetku pomladi pokukajo na plan imajo tako na voljo več svetlobe kot njihove kasnejše sorodnice. Razlikujeta pa se seveda tudi v “jakosti” sence, saj je slednja pod drevesi precej manj močna.
Na senčnih legah pa se pogosto lahko oblikujejo tudi bolj sušnate razmere. Listje dreves namreč ne zadržuje samo sončne svetlobe, temveč prepreči tudi dežju, da bi dosegel tla. Podobno se lahko zgodi tudi ob vznožju vrtnih zidov.

Sajenje na senčni gredi

senčno rastišče - japonska vetrnicaRastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kar pomeni, da je potrebno tla ustrezno pripraviti. Gozdne rastline imajo rade s humusom bogata tla, ki dobro zadržujejo vlago. V kolikor želite del vašega vrta zasaditi s senčnimi rastlinami je pomembno, da pred sajenjem ustrezno pripravite tla. Dodajte jim dosti organske snovi v obliki komposta (približno 4-5 veder na kvadratni meter), ki bo izboljšal zadrževanje vlage. Med posajene rastline nasujte še zastirko, ki bo preprečevala prekomerno odhlapevanje vode iz tal.

Senčna greda

Za osnovo zasaditve posadite v ozadje japonske vetrnice (Anemone ‘Honorine Jobert’), ki bodo jeseni senco razsvetlile s svojimi nežnimi belimi cvetovi. Njihovo gosto listje bo odlično služilo tudi zatiranju plevelov, ki bi lahko pognali med okrasnimi rastlinami. Poleg japonskih vetrnic posadite še svetilko (Actaea simplex ‘Brunette’). Sorta ‘Brunette’ je prekrasna, nekaj čez meter visoka trajnica s temnimi škrlatno-črnimi listi. Njeni beli cvetovi z nekaj rožnatega pridiha, bodo lepo dopolnjevali belo temo zasaditve. Za nadaljevanje teme pa v ospredje posadite še liriopo (Liriope muscari). Izberite sorto ‘Monroe White’, ki požene bela socvetja. Črtalasti listi liriope bodo prekrili ospredje grede in ji dali nekaj strukture v zimskim mesecih. Za dodatno strukturo v zimskem času posadite še davidovo brogovito (Viburnum davidii). Njeni temno zeleni listi z izrazitimi žilami še posebej pridejo do izraza, ko jih prekrije slana. V kolikor boste gredo oblikovali ob zidu ali boste v ozadju postavili ustrezno podporo, jo lahko zaključite še s kakšno vzpenjavko. V senčni legi bosta uspevala tako vedno zeleni bršljan (Hedera helix) kot tudi listopadna vinika (Parthenocissus henryana), ki se bo v jesenskem času obarvala v živahne rdeče barve.

Še nekaj idej

Z nekaj dopolnitvami lahko senčno rastišče zasadite tako, da bo doseglo svoj višek v različnih delih sezone. V kolikor želite nekoliko bolj poudariti spomladanski del sezone lahko v ospredje grede posadite še pljučnik (Pulmonaria), vzpenjavko pa nadomestite s kakšnim izmed gorskih srobotov (Clematis montana) kot je npr. sorta ‘Tetrarose’ z enostavnimi rožnatimi cvetovi. Njegovo listje ima prijeten bronast odtenek, ki je odlično ozadje za cvetove na gredi.
Za nekoliko kasneje v sezoni posadite zali kobulček (Astrantia), ki bo svoje cvetove odprl konec pomladi, nato pa cvetel še dolgo v poletje. Po želji lahko tudi dodate kakšno nizko poleti cvetočo grmovnico kot je vejgela (Weigela florida ‘Foliis Purpureis’).
Odlično se bodo odrezale tudi različne poleti cvetoče čebulnice. Posadite lahko različne lilije, ki prenesejo nekaj več sence kot je npr. turška lilija (Lilium martagon). Za spomladanski okras pa izberite njihove nekoliko zgodnejše sorodnice. V senci bosta uspevali tako modra čebulica (Scilla siberica) kot tudi rumeno cvetoča jarica (Eranthis hiemalis).

Sivka

Sivka pričara spomine na dopust

SivkaSivka (Lavandula) je še ena izmed rastlin, ki jo takoj povežemo s počitnicami ob Sredozemlju. Pogosto pa jo srečamo tudi na okrasnem ali uporabnem vrtu. Kot druge zimzelene rastline pa nam pomaga tudi pri vzdrževanju strukture vrta v zimskem času.
Z izbiro različnih vrst pa si lahko zagotovimo več nepretrgano cvetenje skoraj preko cele sezone.

Sivka za celotno sezono

Najprej zacvetijo francoske sivke (Lavandula stoechas), ki jih spoznamo po ananasu podobnim socvetjih, na katerih se bodo razvili temno vijoličasti cvetovi, ki spominjajo na zajčja ušesa. Po 4-5 tednih cvetenja, se bo le-to zaključilo in grm lahko obrežemo, s čimer ga oblikujemo in spodbudimo pocvitanje.
Francoski sivki po času cvetenja sledi angleške sivke (L. angustifolia), med katerimi najdemo tudi pogost kultivar ‘Hidcote’. Njihovi cvetovi so na cvetnih poganjki nameščeni v vretencih. Podobno kot francosko sivko tudi angleške po cvetenju obrežite. Zadnji bodo zacveteli lavandini (Lavandula x intermedia), ki so križanci med vrstama L. angustifolia in L. latifolia. Zrastejo v večje rastline kot angleška sivka in zelo dobro prenašajo vročino in sušo.

Kako poskrbimo za sivko

Za dobro uspevanje vse vrste sivke potrebujejo sončno rastišče in tla z dobro drenažo. Posadite jih v sadilno jamo, v katero ste prej dodali kompost.
Sivke po cvetenju vsako leto obrežemo.
Odstranimo cvetna stebla in še približno tretjino olistanega dela poganjkov. Zanemarjene grme lahko obrežete tudi nekoliko bolj, vendar ne toliko, da bodo na rastlini ostale le neolistane olesenele veje.
SivkaČe gojite sivko v loncih, jo vsako pomlad presadite v svež substrat, s čimer boste rastlini zagotovili dovolj hranil, sebi pa obilico cvetov.

Namnožimo si rastline

Sivke najlažje namnožimo s potaknjenci, saj je kaljivost semen navadno nizka. Slaba stran semen je tudi, da kalijo počasi, zaradi česar pogosto splesnijo še preden uspešno vzkalijo. Številni križanci sivke tudi ne tvorijo semen oz tvorijo samo sterilna semena.

Rododendroni in azaleje kraljujejo na kislih tleh

rododendroniRododendroni in azaleje (v nadaljevanju rododendroni) so sorodne rastline, ki uspevajo na kislih tleh, po čemer so podobni tudi drugim svojim sorodnikom iz okrasnega (resje) in uporabnega vrta (borovnice).

Rododendroni potrebujejo kisla tla

Rododendroni ne marajo močnega vetra in neposrednega opoldanskega sonca. Najbolje uspevajo na vzhodnih in severnih straneh hiš. V primeru, da jih posadimo na odprtem, izberemo rastišče, kjer se izmenjavata sonce in senca. Sadimo jih v času dormance – spomladi ali jeseni. Številne vrtnarije gojijo rododendrone v mešanici šote, zato je dobro, če jo dodamo tudi v sadilno jamo, da se rastline lažje navadijo na spremenjene razmere. Rododendroni ljubijo dobro odcedna tla z veliko organske snovi. V težkih glinastih tleh lahko rododendrone posadimo v visoke grede ali pa jim moramo zagotoviti dobro odvodnjavanje. Rododendroni tudi ne prenašajo alkalnih tal. Zaradi številnih zahtev je najbolje, da izkopljemo veliko sadilno jamo, v katero dodamo vsa sredstva za izboljšavo lastnosti tal. Izkopano zemljo zmešamo s šoto in po potrebi še z žveplom, ki bo znižalo pH tal.

Kako poskrbimo za rodendrone

Rododendroni imajo dokaj plitve korenine, zaradi česar jim moramo poleti močno zalivati, hkrati pa moramo paziti, da ne poškodujemo korenin pri odstranjevanju plevelov. Priporočljiva je tudi uporaba zastirke, ki zmanjšuje izparevanje vode in hkrati pa preprečuje rast različnim plevelom.
Pri gnojenju rododendronov se moramo izogibati uporabi alkalnih gnojil. Rastline pognojimo takoj po cvetenju. Po potrebi (če pride do kloroz) dodajamo še elemente kot sta magnezij (Mg) in železo (Fe). Pomanjkanje železa se pojavi v alkalnih tleh. Značilni simptomi pomanjkanja železa so porumeneli (klorotični) list z zelenimi žilami. Simptomi se najprej pojavijo na mladih listih, po čemer jih boste lahko razlikovali od pomanjkanja magnezija (najprej porumenijo starejši listi).
Rododendrone gnojimo le do sredine poletja. Tako bomo poskrbeli, da bo rastlina pravočasno prešla v mirovanje in zmanjšali možnost poškodb preko zime. Za izboljšanje njihove prehrane lahko uporabite tudi erikoidne mikorizne glive (priprave Rhodovit).
V primeru, da nismo izbrali rastline, ki je prevelika za izbran prostor, je obrezovanje omejeno na odstranjevanje odmrlih cvetov. Obrezovanje vej opravimo po potrebi takoj po cvetenju. Pred cvetenjem pa lahko odstranimo veje, ki so odmrle čez zimo.

Namnožite si najljubše rododendrone

Listopadne azaleje komercialno vzgajajo iz semen, medtem ko lahko zimzelene vzgojimo tudi s potaknjenci iz neolesenelih poganjkov. Potaknjenci potrebujejo 6-8 tednov, da se zakoreninijo. Najprimernejši čas za razmnoževanje s potaknjenci je pri azalejah junij/julij, pri rododendronih pa avgust/september. Potaknjenci naj bodo dolgi 8-12 cm. Odstranimo jim spodnje liste in jih potaknemo v substrat (mešanica šote in peska).

Včasih tudi rododendron zboli

V kolikor se na vaših rododendronih pojavljajo kakšni črne pege ali kakšni drugi simptomi, preverite še pregled bolezni rododendronov.

zimzelene rastline

Zimzelene rastline so odlične za strukturo vrta

zimzelene rastlineZ zaključkom sezone se na številnih vrtovih močno zmanjša razgibanost in privlačnost zasaditev, ki so bile še kakšen mesec prej polne bujnih cvetov in barvitega listja. V tem obdobju pridejo na vrtovih v ospredje rastline, ki jeseni niso odvrgle svojega listja – zimzelene rastline.

Zimzelene grmovnice – niso le iglavci

Pri zimzelenih rastlinah najprej pomislimo na iglavce. Ti so različnih oblik, lahko izbirate med pokončnimi stebri, kot je Juniperus communis ‘Hibernica’, pritlikavimi iglavci, denimo Thuja occidentalis ‘Robusta Nana’ ali plazečimi oblikami, Juniperus chinensis ‘Pfitzeriana Aurea’. Prav tako raznovrstni so tudi odtenki njihovih iglic, saj segajo od modrikaste do rumeno zelene. Včasih so bile modne kombinacije številnih iglavcev, v zadnjem času pa jih uporabljamo bolj za dodatek kontrasta rastlinam z večjimi listi. Poskusite s kombinacijo pritlikavega kroglastega kleka (T. occidentalis ‘Globosa’) in mehkih velikih listov čišljaka (Stachys byzantina ‘Silver Carpet’). Iglice kleka bodo čudovit kontrast do deset centimetrov velikim srebrkastim listom čišljaka.
Poleg iglavcev pa med zimzelenimi rastlinami najdemo tudi številne listavce, kot sta na primer lovorikovec in bodika. Slednja je še posebej odličen dodatek za vrt, saj popestri zimo tudi z živahno obarvanimi plodovi. Njeni rdeči, oranžni ali beli plodovi so lepo nasprotje bleščečim temno zelenim listom. Zimzelene predstavnike lahko najdemo tudi med brogovitami. Če želite zimzelene liste z izrazitimi žilami, ki jih še posebej polepšajo slane, posadite na vrt nagubanolisto brogovito (Viburnum rhytidophyllum). Če pa imate na vrtu manj prostora, se odločite raje za nižje rastočo davidovo brogovito (V. davidii).
Za manjše vrtove priporočamo grmičke skimije (Skimmia japonica). Poskusite s sorto ‘Rubella’, ki ne bo pognala rdečkastih plodov (gre za moško rastlino), temveč bo nad zimzelenimi listi odprla piramidasta socvetja, polna majhnih rožnatih cvetov. Za rdeče jagode posadite žensko rastlino, to sta sorti ‘Nymans’ in ‘Wakehurst White’.

Občudujemo lahko tudi zimzelene trajnice

Zimzelene rastline pa najdemo tudi med nižjimi trajnicami. Med trajnicami, ki jeseni ne bodo pobegnile pod zemljo, lahko najdete bergenije (Bergenia purpurascens), ki bodo vse leto ohranile svoje velike liste. Za kontrast jih lahko kombinirate z različnimi zimzelenimi telohi, kot je naš domač črni teloh (Helleborus nigra) ali s korziškim telohom (H. lividus). Slednji je še posebej zanimiv, saj ima zanimive bleščeče temne liste z izrazitimi svetlimi žilami. Tudi nekatere okrasne trave kot je npr. bilnica, bodo preko zime ohranile svoje poganjke.

Poskrbite tudi za ograje in pergole

Če si zaželite pozimi cvetoče vzpenjavke, je prava izbira srobot Clematis cirrhosa var. purpurascens ‘Freckles’. Gre za lep zimzelen srobot, ki bo zacvetel s čašastimi 2-3 cm velikimi kremastimi cvetovi, posejanimi z rožnatimi pegami. Še ena pozimi cvetoča vzpenjavka je zimski jasmin (Jasminum nudiflorum), ki bo sive hladne dneve popestril s svojimi živahnimi rumenimi cvetovi.

Zimzelene rastline – pomembna struktura vrta

zimzelene rastlineZimzelene rastline so v zimskem delu leta še kako pomembne, saj pomagajo pri ohranjanju strukture na vrtu. Kar zamislite si vrt, ki je zasajen s samimi zelnatimi trajnicami in enoletnicami – pozimi bi postal zapuščena ravnica. Zimzelene rastline na to zimsko puščobo vnesejo barvo in razgibanost. Pri tem imamo na voljo celo paleto oblik in velikosti rastlin. Prvo kaj nam pride na misel ob zimzelenih rastlinah so seveda iglavci, pri čemer se že ti pojavljajo v stebričastih (npr. Juniperus communis ‘Hibernica’), pritlikavih (npr. Thuja occidentalis ‘Robusta Nana’) in plazečih (npr. Juniperus chinensis ‘Pfitzeriana Aurea’) oblikah. Prav tako raznovrstni so tudi odtenki njihovih iglic, saj segajo od modrikaste do rumeno zelene. Poleg iglavcev pa med zimzelenimi rastlinami najdemo tudi številne listavce kot sta npr. lovorikovec (Prunus laurocerasus) in bodika (Ilex aquifolium). Zimzelene rastline pa najdemo tudi med nižjimi trajnicami (npr. bilnicaFestuca glauca).
Poleg »zimske« uporabnosti zimzelenih rastlina lahko le-te s pridom uporabimo tudi pri zakrivanju različnih na pogled neprijetnih stvari kot je npr. lopa za orodje. Uporabne pa so tudi za povečevanje zasebnosti na vrtu, saj za razliko od listopadnih grmovnic in dreves, jeseni ne bodo odvrgle listja in odprla našega vrta tujim pogledom.

Zimzelene rastline na sodobni gredi…

Z nekaj izbranimi zimzelenimi rastlinami, ki rastejo iz grede prekrite z dekorativnim peskom, si lahko ustvarite nekakšno mešanico med japonskim peščenim vrtov s prefinjeno oblikovanimi rastlinami in med sodobno zasaditvijo, kjer je razgibanost zasaditve dosežena z raznolikostjo oblik rastlin in odtenki njihovega listja. Grmičke pušpana (Buxus sempervirens) in tise (Taxus baccata) oblikovane na kroglaste oblike posadite v »otočke«, med katerimi se bo raztezalo nekaj praznega prostora. Za svetlejše odtenke zelene barve posadite še pritlikav klek (Thuja occidentalis ‘Danica’). V kolikor bi želeli nekoliko bolj vertikalno razgibano zasaditev posadite še kakšen stebričasti brin (Juniperus communis ‘Hibernica’) ali pušpan vzgojen na steblo. Zraven okroglastih oblik grmovnic pa se lepo podajo mehki povešavi poganjki perjanke (Pennisetum alopecuroides ‘Hameln’), ki bodo tvorili prekrasen kontrast strogo oblikovanim zimzelenim grmičkom.

…ali s sredozemskim pridihom

Veliko zimzelenih rastlin lahko opazimo tudi med letovanjem ob morju, zato je z njimi zelo enostavno polepšati mediteranski vrt. Za polepšanje obmorskega vrta v ozadje posadite lovor (Laurus nobilis), ki bo poleg okusnih listov tvoril ozadje zasaditve. Obenj posadite nekoliko nižji in bolj čokat lovorikovec. Obe rastlini imate prekrasne temno zelene bleščeče liste, lovorikovec pa bo spomladi zacvetel še z belkastimi in omamno dišečimi cvetovi. V ospredje grede posadite še eno dišavnico – rožmarin, ki ga oblikujete na nizko živo mejo. Rožmarin bo lepo obrobil gredo, hkrati pa bo prekrasno zadišal, ko boste obregnili obenj. V osrednjem delu grede posadite še grmičke sivke (Lavandula angustifolia ‘Hidcote Blue’), ki jih kombinirate z bilnico in stebelnimi vrtnicami. Vrtnice bodo dvigovale svoje zelenkaste krošnje polne cvetov nad razgibanimi modrikastimi oblikami sivke in bilnice, ki bosta prevzeli vodilno vlogo, ko bodo vrtnice odcvetele. Najprej bo sivka sredi poletja odprla svoja vijoličasta socvetja, kasneje pa bo gredo s svojimi socvetji okrasila še bilnica.