Arhiv kategorij: Letni čas

senčno rastišče - japonske vetrnice

Vetrnice za pomlad in jesen

Zgodnji domači cvetovi

Vetrnice (rod Anemone) so odlične trajnice za vsak vrt. Številni predstavniki vetrnic so že dolgo časa vključeni v repertoar rastlin, ki jih pogosto najdemo na okrasnem vrtu. Z načrtno vzgojo se je število vetrnic na okrasnih vrtovih dodatno povečalo. Kljub veliki pestrosti sort pa lahko glede na obdobje cvetenja še vedno oblikujemo tri skupine, ki si sledijo preko celotne sezone.

podlesne vetrnice

Zgodaj spomladi naše gozdove prepravijo beli cvetovi trilistne vetrnice (A. nemorosa), ki ustvarja prekrasne preproge pod še neolistanimi grmovnicami in drevesi. Nekoliko za njo bo zacvetela sorodna podlesna vetrnica (A. trifolia), kar lahko s pridom uporabite na gozdni gredi in tako podaljšate cvetenje teh zgodnjih pomladnih vetrnic. Za živahnejše rumene cvetove lahko izberete zlatično vetrnico (A. ranunculoides). Iz le-te so vzgojili tudi različne prekrasne sorte kot je npr. ‘Frank Waley’, ki zraste v nekoliko bolj robustno rastlino ali ‘Laciniata’, ki požene zelo fino deljene liste. Za čudovite polne cvetove pa izberite sorto ‘Pleniflora’. Polne cvetove lahko najdete tudi pri že omenjeni podlesni vetrnici oz. njeni sorti ‘Vestal’, ki je resnično enkraten dodatek za okrasno gozdno gredo. Podlesno vetrnico lahko najdete tudi v prekasnih modrih (sorta ‘Royal Blue’) in vijoličastih odtenkih (sorta ‘Robinsoniana’). Modrikaste odtenke boste lahko občudovali še pri eni zgodaj cvetoči vetrnici – grški vetrnici (A. blanda), ki pa jo podobno kot ostale lahko izberemo tudi v belih in rožnatih tonih.

Neverjetna pestrost ene same vrste

vrtne vetrnice

Pozno pomladi oz. zgodaj poleti začnejo svoje barvite cvetove odpirati predstavniki vrste A. coronaria. Vrtnarji so vzgojili izredno široko paleto sort teh vetrnic. Podobno kot pri grških vetrnici lahko uživate v prekrasnih modrih odtenkih, v katerih bosta zacveteli sorti kot sta ‘Mr. Fokker’ in ‘Lord Lieutenant’. Za bolj živahne rdeče odtenke pa posadite sorti ‘Governor’ in ‘Hollandia’. Nasprotno bo sorta ‘Mt. Everest’ pognala nežne popolnoma bele cvetove. Pri tem lahko v vsaki barvi izbirate med enojnimi in polnimi cvetovi. Odlična lastnost teh vetrnic pa je, da so primerne tudi za rezano cvetje za čudovite aranžmaje in celo za siljenje za zimske cvetove.

Pozni cvetovi daljnega vzhoda

jesenske vetrnice

Pozno poleti svoje cveto odprejo še japonske vetrnice. Čeprav so jeseni cvetoče vetrnice znane pod imenom japonske vetrnice, tri najpogostejše vrste (A. hupehensis, A. vitifoliumin A. tomentosa) pravzaprav izvirajo iz Kitajske. Napačno poimenovanje izvira iz prvega zapisa ene izmed vetrnic, ki so jo leta 1695 zabeležili v okolici Nagasakija. Ko so prve rastline leta 1844 prispele na Zahod so bile tako že znane pod imenom A. japonica.

Že kar klasična izbira jeseni cvetočih vetrnic je sorta A. ‘Honorine Jobert’, ki požene prekrasne  bele enojne cvetovi na okrog metra visokih poganjkih. Podobne, vendar rožnato obarvane cvetove bo pognala sorta ‘Hadspen Abundance’. Poleg sort z enojnimi cvetovi pa lahko v vrtnarijah najdemo tudi številne predstavnike s prekrasnimi polnimi cvetovi kot je npr. sorta ‘Bressingham Glow’. 

Kako gojimo vetrnice

Večina vetrnic zraste iz plazečih rizomov, medtem ko vrsti A. coronariain A. blandanavadno sadimo v obliki suhih gomoljev. Gomolji vetrnic imajo voskasto prevleko in so na videz podobni posušenim slivam. Pred sajenjem jih preko noči namočite. Za najboljše rezultate jih posadite na gredo takoj, ko bodo tla dovolj mehka, da boste lahko izkopali sadilno luknjo. Gomolje posadite 3-5 cm globoko, pri čemer je vseeno, kako jih obrnete, saj se bodo rastline same ustrezno orientirale ter pognale poganjke in korenine v pravo smer. Ostale vetrnice navadno kupujemo posajene v lonce, tako da jih je potrebno samo presaditi na novo rastišče na gredi. 

Poleti cvetoče vetrnice (A. coronaria) potrebujejo sončno rastišče, medtem ko se bodo spomladi in jeseni cvetoče vrste odlično počutile v svetli senci.

vrtna opravila julij

Vrtna opravila v mesecu decembru

vrtna opravila julijNaj vas mrzlo vreme ne prežene z vrta, saj je še vedno nekaj rastlin, ki jih je potrebno obrezati.

Splošna vrtna opravila

  • redno preglejujte zaščito rastlin
  • nadzorujte delovanje grelcev v rastlinjakih
  • pazite, da ribniki ne zamrznejo
  • redno pobirajte in odstranjujte odpadlo listje.
  • naredite lesne potaknjence
  • v javnih vrtovih podite pozorni na rastline z obarvanimi stebli: vrbe, dreni in robide. Razmislite ali bi lahko prispevale k poživitvi tudi vašega vrta.
  • privežite vzpenjalke na podpore, da preprečite poškodbe zaradi vetra.

Trajnice in čebulnice

  • Uredite grede in pospravite odmrle dele rastlin na kompost.
  • Poskrbite, da rastline na skalnjaku niso pokrite z odejo iz listja, saj lahko pride pod listjem do gnitja.
  • Če morate opravila na vrtu opravljati na zelo mokrih tleh, si na gredo nastavite deske za hojo, s čimer boste preprečili prekometno teptanje tal.
  • Večje posode, ki bi lahko popokale oblečite v folijo z zračnimi mehurčki ali flis.
  • Naredite si koreninske potaknjence maka (Papaver) in plamenk (Phlox).
  • Opazujte rastline za znaki sive plesni in odstranite okužne dele, da se bolezen ne razširi še na druge rastline.

Grmovnice in drevesa

  • Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
  • Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj mesta.
  • Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
  • Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesta na vrtu.
  • Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot so npr. slive, češnje, itd.
  • Redno preverjajte podpore na novo posajenih dreves in jih po potrebi ponovno utrdite.

Češmin (Berberis)

Češmine B. thunbergii in Berberis x ottawensis obrezujemo v času mirovanja (nekje do februarja). Odstranite vsako peto steblo, pri čemer začnite z najstarejšimi. V kolikor bi bili pripravljeni za lepše listje žrtvovati tudi nekaj cvetov, lahko odstranite celo vsako tretje steblo. Več o češminih.

Metuljnik (Buddleja)

Metuljniki vrste B. globosa zacvetijo na lasnkem lesu in jih navadno obrezujemo takoj po cvetenju. Sedaj pa je primeren čas, da pomladite zanemarjene rastline. Odstranite vsako tretje steblo. Pri tem boste izgubili samo tretjino cvetov, v treh letih pa boste imeli povsem pomlajeno rastlino.

Panešplja (Cotoneaster)

Sedaj lahko pri vrstah C. horizontalis, C. dammeri in C. microphyllus odstranite poganjke,
ki kazijo njihov izgled. Sedaj lahko tudi razredčite rastline.

Iva (Salix caprea)

Počasi rastočo sorto ‘Kilmarnock’ potrebujejo le malo obrezovanja v prvih par letih. Kasneje pa je potrebno krošnje razredčiti. Odstranite vsako tretjo vejo. Predolge veje, ki segajo do tal skrajšajte na polovico.

Bezeg (Sambucus)

Kultivarje bezga, ki jih gojimo zaradi prekrasnega listja kot npr. ‘Black Lace’ in ‘Sutherland Gold’ je potrebno vsako leto obrezati, da vzpodbudimo bujno mlado rast. Vse poganjke skrajšajte na višino 15-45 cm ali če želite višje rastline na 1-2 m. Vsako leto nato rastlino porežite na to izbrano višino.

vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v novembru

vrtna opravilaPoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice in drevnine, ki jih še niste uspeli obrezati v začetku jeseni.

Splošna vrtna opravila

  • redno odstranjujte odpadlo listje
  • posadite spomladi cvetoče čebulnice, če tega še niste storili v oktobru
  • obrežite vrtnice, da preprečite poškodbe zaradi vetra in snega
  • posadite rastline za zimski okras
  • Travne bilke bodo rastle vse dokler je temperatura nad 5°C, zaradi česar jo morate še vedno redno kositi. Dvignite višino košnje na 4 cm, da ne boste izpostavljali občutljivih delov travnih bilk mrazu.

Trajnice in čebulnice

  • Redno odstranjujte odmrle dele trajnic in jih kompostirajte.
  • Odstranite lahko tudi poganjke okrasnih trav. Pustite le tiste, ki še vedno izgledajo privlačno, saj dajejo vrtu strukturo.
  • Počakajte, da prvi mraz pomrzne poganjke kan (Canna) in dalij (Dahlia), preden izkopljete gomolje
  • V kolikor želite za božič cvetočo vitezovo zvezdo (Hippeastrum) je sedaj skrajni čas, da ga posadite v lonček.
  • Sedaj lahko namnožite mak (Papaver) in plamenke (Phlox) s koreninskimi potaknjenci.
  • Posadite nove sorte tulipanov ali nadomestite čebulice sort, ki cvetijo vedno slabše, s svežimi čebulicami.

Grmovnice in drevesa

  • Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
  • Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj.
  • Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
  • Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesto na vrtu.
  • Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot so npr. slive, češnje, itd.

Javor (Acer)

Javorji ob obrezovanju lahko močno krvavijo, zaradi česar jih je najbolje obrezovati v času mirovanja (med novembrom in februarjem). Vrste A. davidii, A. negundo, A. saccharinum, A. campestre, A. griseum in A. platanoides oblikujemo v obliko z izrazito centralno osjo. Odstranimo vse veje, ki kvarijo obliko in uravnovešenost krošnje. Nasprotno pa pahljačastem javorju (A. palmatum) samo odstranimo poškodovana in šibka stebla. Več o japonskih javorjih.

Divji kostanj (Aesculus)

Divji kostanj oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavih oblikah postopoma dvigujemo krošnjo na 2 m višine,
da naredimo proctor za povešave poganjke.

Jelša (Alnus)

Večina jelš tvori več stebelna drevesa. V kolikor želimo oblikovati drevo z izrazito centralno osjo, jeseni izberemo primeren poganjek, na katerem z rastjo sproti odstranjujemo spodnje veje do višine cca. 2 m. Pri odraslih drevesih moramo samo odstraniti odmrle ali poškodovane veje.

Kostanj (Castanea)

Pravi kostanj oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov.

Cigarovec (Catalpa)

Cigarovec oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Ob rasti drevesu dvigujemo krošnjo do 2 m višine, da lepo zaključimo krošnjo.

Judeževo drevo (Cercidiphyllum)

Judeževo drevo potrebuje le malo obrezovanja. Odstranimo le poškodovane ali odmrle poganjke. Močnega obrezovanja se izogibamo.

Glog (Craetegus)

Glog obrežemo, ko so ptice pojedle vse plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Večinoma je obrezovanje gloga omejeno na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih vej. Drevo lahko oblikujemo v mnogodebelno obliko ali obliko z izrazito centralno linijo.

Bukev (Fagus)

Bukev oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Ob rasti drevesu dvigujemo krošnjo do 2 m višine, da lepo zaključimo krošnjo. Pri rdeči bukvi lahko včasih pride do oblikovanja zelenih poganjkov. Takšne poganjke v celoti odstranite.

Jesen (Fraxinus)

Večina jesenov bo sama po sebi oblikovala uravnovešeno krošnjo. Večina obrezovanja je tako omejena na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavi obliki ‘Pendula’ odstranite prekrižane in preveč na gosto zrasle veje.

Ambrovec (Liquidambar)

Čeprav je redno obrezovanje nepotrebno, se splača preveriti ali je mlado drevo oblikovalo en sam centralni poganjek. V kolikor imate dva ali več tekmujočih poganjkov, odstranite šibkejše. Pri večjih drevesih odstranite spodnje veje, da preprečite, da bi se naravno povešavi poganjki dotikali tal.

Murva (Morus)

Murve lahko ob obrezovanju močno krvavijo, zaradi česar jih obrezujemo v času mirovanja (med novembrom in januarjem). Bela murva navadno sama oblikuje privlačno in uravnoteženo krošjo ter potrebuje samo redno odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov.

Ribniki

  • Redno odstranjujte odpadlo listje iz ribnika.
  • Redno odstranjujte tudi odmrle dele vodnih rastlin.
vrtna opravila

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v avgustu

vrtna opravilaVišek poletja pomeni tudi krajši premor na vrtu. A kljub temu na nas čaka še nekaj vrtnih opravil, ki jih moramo opraviti, tudi ob visokih temperaturah.

Splošna vrtna opravila

  • Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje
  • Poskrbite, da na novo posajena drevesa in grmovnice ne trpijo suše
  • Redno vzdržujte vodna telesa
  • Naberite semena najljubših eno- in dvoletnic
  • Redno preglejujte rastline za prisotnost pepelaste plesni.
  • Sedaj je najboljši čas za zatiranje trajnih plevelov. Poskusite jih izkopati skupaj s korenino, ali pa uporabite ustrezen herbicid.
  • Dvignite višino košnje in raje kosite pogosteje. S tem bodo travne bilke v manjšem stresu.
  • Še zadnjič obrežite hitro rastoče žive meje.

Trajnice in čebulnice

  • Porežite listje trajnic, ki so že odcvetele in propadle (npr. Dicentra).
  • Sedaj lahko namnožite nekatere rastline iz skalnjaka kot npr. Helianthemum, Aubrieta in Dianthus.
  • Razdelite perunike
  • Konec avgusta posejte prezimne enoletnice direktno na gredo, kjer bodo prezimile in spomladi vzkalile.
  • Naberite semena rastlin, ki sedaj že plodijo in jih shranite za naslednjo sezono.
  • Naberite si cvetove rastlin za sušenje kot npr. rmana (Achillea) ali okrasnih trav. Obesite jih na glavo na suho in zračno sočno mesto, kjer se bodo posušila. Kasneje jih lahko uporabite za aranžiranje.

Vzpenjavke

  • Obrežite glicinijo (Wisteria)
  • Obrežite vzpenjave vrtnice, ki cvetijo le enkrat in ne tvorijo plodov.

Grmovnice in drevesa

Pozno poletje je primeren čas za obrezovanje številnih poleti cvetočih grmovnic in dreves, ki drugace po obrezovanju mocno “krvavijo”. Pri tem pa še ni prepozno, da obrežete rastline, ki bi jih lahko obrezovali že v juliju.

Negnoj (Laburnum)

Negnoj obrezujemo v drugi polovici poletja, saj v primeru spomladanskega reza ali obrezovanja v zgodnjem poletju močno “krvavi”. Odstranimo poškodavane veje in veje,ki kazijo izgled krošnje.

Topol (Populus)

Večina topolov sama po sebi razvije lepo oblikovane in uravnotežene krošnje, zaradi česar je obrezovanje topola omejeno predvsem na odstranjevanje poškodovanih vej. Redno odstranjujte divjake razen, če želite rastlino uporabiti kot zaščito pred vetrom. Divjaki bodo tako poskrbeli za dobro zaščito blizu tal. Odrasla drevesa se slabo odzovejo na močno obrezovanje in jih je najbolje nadomestiti.

Budleja (Buddleja alternifolia)

Ta eleganten grm požene cvetove na lanskih poganjkih. Da si zagotovite bujno cvetenje tudi naslednje leto, morate grm porezati takoj po cvetenju, ko cvetne zasnove še niso oblikovane. Odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke. Za pomladitev rastline, takoj po cvetenju odstranite dve tretjini poganjkov.

Metličnik (Callistemon)

Metlicnik tvori cvetove na koncu novih poganjkov. Lep izgled grma ustvarite s poletnim obrezovanjem vršičkov, kar bo spodbudilo rast stranskih poganjkov. Odrasli grmi ne potrebujejo rednega obrezovanja.

Oljkovec (Eleagnus)

Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Bodika (Ilex)

Oblikovane rastline bodike lahko sedaj oblikuje z obrezovanjem, saj se je rast poganjkov ustavila. Rastline obrezujte z vrtnimi škarjami in ne s škarjami za živo mejo, saj bodo slednje na grmu pustile veliko na pol porezanih listov, kar bo skazilo izgled rastline. Redno odstranjujte popolnoma zelene liste na marmoriranih kutivarjih, da preprečite vrnitev v zeleno obliko.

Lovor (Laurus)

Lovor ne potrebuje skoraj nobenega obrezovanja. Odstranite samo odmrle in poškodovane poganjke. Obliko rastlin vzdržujte s krajšanjem novih poganjkov. Pri lovorjih, ki so gojeni v obliki drevesa, ne pozabite odstraniti tudi vseh poganjkov, ki poženejo iz “debla”.

Oleander (Nerium oleander)

Oleandru samo odstranite nezaželene veje. Bolj košato razrast lahko dosežete
z obrezovanjem vršičkov ob koncu cvetenja.

Skobotovec (Philadelphus)

V tem obdobju lahko obrezujemo številne vrste skobotovca. Grmom vrste P. coronarius skrajšajte poganjke do stranskega poganjka, ki letos ni nosil cvetov ali do močnega brsta. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Obrežete pa lahko tudi druge skobotovce kot npr. Philadelphus ‘Belle Etoile’ in ‘Virginal’, ki cvetijo na lanskih poganjkih.

Materina dušica (Thymus)

Pri materini dušici samo odstranimo poškodovane in odmrle poganjke. Po cvetenju rastlino s škarjami za živo mejo nekoliko skrajšamo in oblikujemo.

Ribniki

  • Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.
  • Plitva vodna telesa bodo v vročem vremenu hitro postala zelena, zaradi česar je priporočena uporaba algicidov.
vrtna opravila junij

Vrtna opravila na okrasnem vrtu v mesecu juniju

vrtna opravila junijTudi v mesecu juniju na vrtu na nas čakajo številna vrtna opravila, ki jih ne smemo pozabiti postoriti!

Splošna vrtna opravila

  • Obrežite zimzelene žive meje kot npr. pušpan (Buxus), če tega že niste storili prejšnji mesec.
  • Redno kosite trato.
  • Pognojite travo s poletnim gnojilom.
  • Redno odstranjujte plevele na gredah
  • Redno vzdržujte vodna telesa
  • Zastirajte steklenjake, da močno sonce ne bo požgali rastlin

Trajnice in čebulnice

  • Posadite gladiole.
  • Redno gnojite rastline v posodah.
  • Preglejujte lilije za ličinke lilijevke, ki požrejo lilijo v nekaj dnevih.
  • Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje.
  • Prenesite na prosto kalice, ki ste jih posejali že zgodaj spomladi in jih posadite v gredo.
  • Posadite na prosto kane (Canna), ko mine nevarnost zapoznelih pozeb.
  • Zredčite enoletnice, ki ste jih posejali direktno na grede. Redčenje izvedite v 2-3 stopnjah v 14-dnevnih intervalih. Končni razmak med rastlinami naj bo nekje med 10 in 20 cm (odvnisno od velikosti rastlin).

Vzpenjavke

Razredčite preveč na gosto razrasle poganjke gorskega srobota (Clematis montana).

Drevesa in grmovnice

  • Poskrbite, da na novo posajena drevesa in grmovnice ne trpijo suše
  • Redno preglejujte liste vrtnic za znake okužbe s črno pegavostjo in drugimi škodljivci vrtnic.
  • Napravite si potaknjence forzicije (Forsythia), hortenzije (Hydrangea macrophylla), nepravega jasmina (Philadelphus) in medvejke (Spiraea).

Češmin (Berberis)

Zimzeleni češmini, vključno z vrstami B. darwinii, B. linearifolia in B. x stenophylla ne potrebujejo skoraj nobenega obrezovanja. V juniju lahko obrežete žive meje iz češmina, ali pa oblikujete grme, vendar boste s tem izgubili jagode, ki bi se razvile iz cvetov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal. Pomladitveno obrezovanje izvedemo pozimi.

Budleja (Buddleja)

V nasprotju z metuljnikom (B. davidii), budleji B. alternifolia in B. globosa cvetita na lanskih poganjkih. Spomladansko obrezovanje bi vas tako stalo letošnjih cvetov, zaradi česar jih raje obrezujte po cvetenju. Odstranite mrtve ali poškodovane poganjke in skrajšajte predolge poganjke, da uravnovesite obliko grma. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Dren (Cornus)

Pozimi cvetoče drene kot npr. C. mas in C. officinalis samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Relika (Cytisus)

Po cvetenju obrežemo kultivarje C. scoparius in C x praecox, da očedimo rastline. Če relike vec let ne obrežemo, bo ob vznožju postala gola, bujnost cvetenja pa se bo zmanjšala. Cvetne poganjke porežite do močnega brsta ali stranskega poganjka, ki ne nosi cvetov. Poskusite odstraniti vsaj polovico lanske rasti. Ne režite v star les, ker relika težko odganja iz lesa. Stare in zanemarjene grme je najbolje nadomestiti.

Dojcija (Deutzia)

Bujnost cvetenje dojcije ohranjamo z vsakoletnim obrezovanjem po cvetenju. Cvetne poganjke porežite do močnega brsta ali stranskega poganjka, ki ne nosi cvetov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Oljkovec (Eleagnus)

Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Rakitovec (Hippophae)

Težava pri obrezovanju rakitovca je, da je težavno ločiti odmrla stebla od živih. Odločitev bo lažja, če boste počakali do junija, ko z lahkoto vidite razliko, saj bodo mrtva stebla še vedno brez zelenja. Pri delu se primerno zaščitite pred ostrimi trni. Rakitovec pogosto poganjka divjake, vendar v nasprotju z drugimi grmi, odstranjevanje divjakov na nivoju tal, ne bo spodbudilo odganjanja še številčnejših novih divjakov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z močnim rezom na 10 cm višine, ali če se vam zdi to prevec ostro, z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.

Magnolija (Magnolia)

Obrezovanje kultivarji magnolij vrst M x soulangeana, M. liliflora in M. stellata v času dormance lahko povzroči odmiranje vej, v spomladanskem času pa močno krvavenje. Zato te vrste obrezujemo na začetku poletja, ko so že popolnoma olistane. Odstranimo vse odmrle in poškodovane veje, pri mlajših rastlinah pa tudi plodove, da rastlina prihrani energijo za rast. Zanemarjena drevesa lahko močno obrežemo tako, da odstranimo 2-3 najstarejše veje, vendar pri tem pazimo, da ohranimo uravnovešeno in odprto krošnjo. Po močnem rezu se lahko zgodi, da rastlina nekaj let ne bo cvetela.

Rožmarin (Rosmarinus)

Če rožmarina več let ne obrezujemo bo na bazi postal gol, zmanjšal pa se bo tudi obseg cvetenja. Po glavnem cvetenju odstranite vse poškodovane in odmrle poganjke. Pazite, da ne boste zarezali preveč v les, saj rožmarin slabo odganja iz lesa.

Medvejka (Spiraea)

Za dobro cvetenje je potrebno medvejke S. ‘Arguta’ in S. veithii po cvetenju obrezati. Cvetoča stebla porežemo do stranskega poganjka, ki ni nosil cvetov. Stare in zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete do tal, vendar boste pri tem izgubili cvetove prihodnjega leta. Lahko pa samo odstranite vsako tretje steblo. Žive meje porežite takoj po cvetenju. Vec o medvejkah.

Španski bezeg (Syringa)

Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, pri čemer pazite, da ne ostranite tudi novih poganjkov, ki poganjajo tik pod cvetovi, saj ti nosijo zasnove za cvetove prihodnjega leta. Odstranite vse divjake. Stare in zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete rastlino na približno 45 cm višine ali z odstranitvijo vsake tretje veje, s čimer nadaljujete še prihodnji dve leti.

Ob ribnikih

    • Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.

Preverite tudi kaj je potrebno v mesecu juniju postoriti na zelenjavnem vrtu.

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje grmovnic v septembru

obrezovanje grmovnicPoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v avgustu.

Abelija (Abelia)

Mlade rastline ne potrebujejo drugega kot odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Ob močni pozebi preko zime, pozno spomladi porežite poganjke skoraj do tal.

Kovačnik (Lonicera)

Še vedno lahko obrezujete grmaste kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’. Listopadne ovijalke obrežemo sedaj, medtem ko zimzeleno vrsto (L. japonica) obrezujemo zgodaj spomladi.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Jasmin (Jasminum officinale)

Rastlino obrezujemo po cvetenju. Dobro prenesejo močno obrezovanje, zaradi česar jih lahko pomladimo z močnim skrajšanjem poganjkov (50 cm nad tlemi).

Pasijonka (Passiflora)

Za najbolj bogato cvetenje pasijonko takoj po sajenju porežite na 30 cm višine. S tem boste vzpodbudili razvoj stranskih poganjkov že nizko na rastlini. Stare rastline je najbolje nadomestiti z novimi. Ne pozabite tudi preveriti, kako je potrebno prezimiti pasijonko.

trata

Vrtna opravila v mesecu marcu

vrtna opravila v marcuZelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga vrtna opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim mineralnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu marcu postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

obrezovanje grmovnic

Februarska opravila na okrasnem vrtu

Okrasne trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo.

Odstranite liste telohom, ki tvorijo cvetove nizko pri tleh (npr. Helleborus x hybridus in H. niger), da bodo cvetovi lepše vidni. S tem boste odstranili tudi možne okužbe (telohova listna pikčavost).

Cvetovi teloha bodo lepši, če jih ne bodo skazile blatne kaplje dežja, zato okrog rastlin natrosite zastirko.

Preverite ali je zaščita pred mrazom občutljivejših rastlin še vedno na mestu.

Konec meseca porežite stebla prezimljenih fuksij in jih prenesite v svetel, topel prostor, da vzpodbudite novo rast.

Konec meseca lahko tudi pognojite grede.

Naredite lahko koreninske potaknjence maka (Papaver), lučnika (Verbascum), akanta (Acanthus) in plamenk (Phlox).

Posadite čebulice gladiol v lonce in jih prenesite na svetlo mesto pri 10°C, kar bo pospešilo cvetenje kasneje v sezoni.

Posejete lahko dišeči grahor. Lonce postavite v hladen prostor.

Grmi in drevesa

Še vedno lahko posadite drevesa in grme z golimi koreninami.

Pohitite, če hočete narediti potaknjence forzicije (Forsythia), vajgele (Weigela), eskalonije (Escalonia), šipka (Rosa), ribeza (Ribes), japonske kutine (Chaenomeles) ali oljčice (Eleagnus).

Odstranite vse povsem zeleno obarvane liste marmoriranih sort grmičevja, da ne pride do prevlade zelene barve.

Vzpenjavke

Obrežete lahko vzpenjavke: bršljan (Hedera), viniko (Partenocissus) in glicinijo (Wisteria).

Obrežete lahko tudi jasminovo trobo (Campsis). Stranske poganjke skrajšajte na dve do tri brste.

Po cvetenju obrežite zimski jasmin (Jasminum nudiflorum). Odstranite vse poškodovane ali odmrle poganjke. Stranske poganjke skrajšajte na približno 5 cm, kar bo polepšalo izgled rastline in izboljšalo cvetenje prihodnjo sezono. Ob obrezovanju rastlino tudi pognojite, saj bo zaradi obrezovanja pognala nove poganjke.

Še nekaj video nasvetov:

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu februarju postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje dreves in grmovnic v oktobru

obrezovanjePoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v septembru.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Gledičija (Gleditsia)

Gledičije navadno oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Rastlina potrebuje le malo nege. Spodnje veje odstranimo nekje do 2m višine, da naredimo proctor za povešave veje.

Oreh (Juglans)

Ce še niste obrezali orehov, je sedaj še zadnji čas, da to storite. Ce pride pozimi do zloma glavnega poganjka ga odstranite, pri čemer zarežite v zdrav les ter ga nadomestite
z novim poganjkom. Odsraslih dreves ne obrezujte, saj so orehi dokaj občutljivi na obrezovanje.

Negnoj (Laburnum)

Negnoj je najbolje obrezati nekje med koncem poletja in božičem, ko drevesa ne krvavijo. Rastline ne prenese močnega obrezovanja, zaradi česar je pomembno, da jo oblikujete že v mladosti. Mladim rastlina odstranite najnižje veje, da dvignete krošnjo. Več o negnoju.

Tulipanovec (Liriodendron)

Tulipanovec lahko obrezujete od oktobra do februarja, ko je rastline dormantna. Navadno je potrebno le odstraniti veje, ki se križajo med seboj in kazijo izgled krošnje. Ob rasti rastline postopoma odstranjujemo spodnje veje do višine 2 m, da oblikujemo krošnjo.

Okrasna jablana (Malus)

Še eno drevo, ki ga obrezujemo v času dormance, je okrasna jablana. Različne vrste okrasnih jablan tvorijo različno oblikovane krošnje. Vrsta Malus floribunda je grmičasta rastlina z mnogimo stebli, medtem ko druge vrste oblikujejo krošnje na enem samem deblu. Grmičaste okrasne jablane oblikujte v eno-debelno drevo z odstranitvijo odvečnih stebel. Ob obrezovanju lahko pri vseh vrstah okrasni jablan pride do poganjanja “divjakov”, ki jih morate v celoti odstraniti takoj, ko se pojavijo. Odraslih dreves ne obrezujemo, saj lahko pride do razvoja glivnih bolezni.

Vrba (Salix)

Vrbe oblikujemo na drevo s centralno osjo (centralno ležeče deblo, ki sega od tal pa do vrha krošnje). Redno obrezovanje je omejeno le na odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih poganjkov. Pri povešavih oblikah postopoma dvigujemo krošnjo na 2 m višine,
da naredimo proctor za povešave poganjke.

Vinika (Partenocissus)

Pri mladih rastlinah privežemo mlade poganjke na podlago. Odrasle rastline obrezujemo med oktobrom in božičem. Stare in zanemarjene rastline lahko močno porežemo do močnih brstov nekje 1m od tal.

inkovska lilija

Ali je vsaka lilija res lilija?

Na naših vrtovih najdemo številne čebulnice in trajnice, ki v imenu vsebujejo besedo lilija. Tako na naših gredah uspevajo inkovska lilija, enodnevna lilija (maslenica), baklasta lilija, stepska lilija in afriška lilija. Čeprav vse te rastline združuje ime lilija pa z rastlinami iz rodu lilija (Lilium) nimajo nič skupnega. Ne samo, da številne med njimi niso čebulnice kot prave lilije, temveč gre za zelo pisano zbirko rastlin iz najrazličnejših koncev sveta.

Baklasta lilija

baklasta lilijaŠe en predstavnik afriške flore so tudi baklaste lilije, ki pripadajo rodu Kniphofia. Ime so dobile po nemškem zdravniku in botaniku Johannu Hieronymusu Kniphofu. Baklaste lilije so trajnice z dolgimi travam podobnimi listi, ki pri nekaterih dosežejo do 1,5 m dolžine. Sredi listne rozete pa pozno poleti poženejo cvetna stebla z živahno obarvanimi socvetji. Barve cvetove se med vrstami in sortami nekoliko razlikujejo, pri vseh pa so obarvani v tople tone rumene, oranžne in rdeče barve.
Na gredi jim naklonite sončno rastišče in jih kombinirajte z drugimi pozno poleti cvetočimi rastlinami kot so npr. montbrecije. Baklaste lilije načeloma dobro prenašajo sušo, vendar bodo uspevale bolje, če jim boste ob sušnem vremenu naklonili nekaj vode.

Inkovska lilija

Za razliko od afriške in baklaste lilije pa inkovska lilija izvira iz tropskih in subtropskih predelov Amerike. Za inkovsko lilijo je značilna membrana, ki povezuje med seboj vse prašnike. Po tej membrani je inkovska lilija dobili tudi znanstveno ime – Hymenocallis, kar v grščini pomeni »lepa membrana«.
Čebulice inkovske lilije posadite tako, da bo vrat čebulice malo nad površino substrata. inkovska lilijaSubstrat naj bo bogat z organsko snovjo, vendar mu dodajte tudi nekaj grobega peska, s čimer boste izboljšali odcednost. Takoj, ko se pojavijo prvi listi, začnite rastline redno zalivati. Vsaka dva tedna pa rastlino zalijte še z razredčenim mineralnim gnojilom. Inkovske lilije bodo najbolje na soncu ali v polsenci. Za resnično enkratne cvetove poskusite z vrsto Hymenocallis x spofforthiae ‘Sulphur Queen’, ki požene prekrasne bele cvetove z pridihom zelene in rumene barve. Njeni cvetovi so tudi čudovito nadišavljeni.