Botanični potepi: Kew gardens
V jugozahodnem delu Londona se skriva svetovno znan park Kew oz. če uporabimo polno angleško ime »Royal Botanical Gardens, Kew«. Park obsega kar 121 hektarjev, ki so zapolnjeni s številnimi rastlinjaki, nasadi in ribniki.
Prepletanje botanike in zgodovine
Podobno kot številni angleški parki, se lahko tudi Kew pohvali z dolgo zgodovino. Zasnovan je bil že leta 1759, ko je Lord Capel John osnoval park eksotičnih rastlin. Park je precej povečala princesa Augusta, ki je naročila tudi gradnjo številnih poslopij. Eno izmed teh tudi poznana pagoda, ki krasi jugozahodni del parka in je bila postavljena že leta 1761.
Že blizu samega vhoda nas pričaka stara kraljeva palača Kew Palace, ki jo je George III. namenil za dom svojim odraščajočim otrokom. Zgrajena je bila po naročilu nizozemskega trgovca, kar verjetno razloži tudi način gradnje, pri katerem se izmenjujejo vzdolžno in prečno postavljene opeke. Na zadnji strani palače si lahko ogledate lepo oblikovan »Kraljičin vrt«. V njem so uporabljene le rastline, ki so jih gojili v že 17. stoletju, pri čemer je poudarek na njihovi uporabnosti in zdravilnih lastnostih.
Botanični potepi po rastlinjakih
Pri sprehodu skozi park pa boste prej ali slej naleteli na najbolj enkraten del stare arhitekture, ki je povezana z botaniko samo – star viktorijanski rastlinjak ob ribniku sredi parka. Podoben rastlinjak lahko občudujete tudi na Dunaju v parku palače Schönbrunn. Celotna struktura rastlinjaka je iz železne konstrukcije, ki služi kot okvir ročno pihanim steklenim ploščam in ustvarja čudovito okolje za tropsko floro v njegovi notranjosti. Pravi užitek se je sprehoditi med palmami, tropskimi drevesi in grmovnicami, ki zapolnjujejo dolge dvignjene grede. Še v današnjem času se lahko brez skrbi povzpnete po zavitih stopnicah tik pod vrh rastlinjaka in se razgledate preko te majhne zaplate tropskega pragozda. Marsikomu bodo verjetno zanimive tudi številne uporabne vrste rastlin kot so npr. cimet, vanilija, ingver, ki jih bolje kot rastline, poznamo kot začimbe. Med njimi pa so pomešane tudi številne vrste tropskega sadja.
Celo dvakrat večji je rastlinjak z rastlinami iz zmernega pasu, ki so ga v parku postavili le slabih 20 let po tropskem rastlinjaku. Med številnimi predstavniki, ki jih najdemo tem rastlinjaku, so verjetno nabolj očarljive drevesaste praproti (Dicksonia antarctica). Njihovi mehki listi se dvigujeje na do dveh metrov visokih steblih. Še posebej prekrasen je dostop do rastlinjaka v pomladnem času, ko so japonske češnje, ki obrobljajo pot v polnem cvetju.
Poleg tropskega rastlinjaka pa si lahko ogledate še manjšo »Hišo lokvanjev«, v katerem lahko občudujete številne prekrasne lokvanje. Zvezda rastlinjaka, ki je bil pravzaprav zgrajen ravno zanjo, pa je največji od vseh lokvanjev – vrsta Victoria amazonica.
Raziskave in izobraževanje
Poleg parkovne ima Kew še dve dodatni funkciji – raziskave in izobraževanje. V parku je redno zaposlenih kar 650 znanstvenikov, ki delujejo znotraj ogromne zbirke rastlin zbrane v parku in njegovem herbariju. Park se lahko namreč pohvali z zbirko, v katero je vključenih preko 30.000 živih rastlinskih predstavnikov. Te pa dopolnjuje še herbarij z več kot 7 milijoni herbarijskih polami. Tudi, če bi posamezni rastlini v herbariju namenili le sekundo svoje pozornosti (kar je seveda precej manj kot si zaslužijo), bi za cel herbarij še vedno potrebovali preko 80 dni, pri čemer ne bi smeli imeti niti sekunde premora.
Njegove znanstvene povezave segajo na vse konce sveta, saj Kew sodeluje tudi pri oblikovanju botanične nomenklature, ohranjanju semenskih bank in na številnih drugih botaničnih področjih.
Sprehod skozi krošnje…
Med novejše pridobitve sodi tudi sprehod med krošnjami dreves. Pot je odličen način, da si pobliže ogledamo vrhove krošenj, ki ji le redko obiščemo. Po stopnicah se dvignete 18 m visoko in se sprehodite po krožni poti, ki se razteza med prekrasnimi stebli velikih dreves.
…in celotni svet
Za razliko poti skozi krošnje dreves pa vas rastlinjak posvečen princesi Augusti (Princess of Wales Conservatory) popelje kar okrog sveta. V njem boste obiskali deset različni klimatskih pasov iz različnih koncev sveta, pri čemer je največji del posvečen suhim in vlažnim tropskim predelom. Prekrasen sprehod vas bo popeljal med številnimi vrstami orhidej, bromelij, lokvanjev in drugih zanimivih rastlin. Precej obsežna pa je tudi zbirka kaktej in mesojedih rastlin. Predstavitev rastlin je premišljena in poskuša opazovalcu čim bolj približati način rasti rastline v naravi. Tako boste lahko med trajnicami in grmovnicami na gredah, občudovali praproti, ki rastejo na mokrih kamnih in vzpevnjavke, ki preraščajo podporne stebre. Če boste imeli resnično srečo pa boste lahko občudovali tudi največji cvet na svetu – cvet Amorphophallus titan, ki lahko doseže tudi tri metre višine.
