Arhiv kategorij: Rastline

senčno rastišče - japonske vetrnice

Vetrnice za pomlad in jesen

Zgodnji domači cvetovi

Vetrnice (rod Anemone) so odlične trajnice za vsak vrt. Številni predstavniki vetrnic so že dolgo časa vključeni v repertoar rastlin, ki jih pogosto najdemo na okrasnem vrtu. Z načrtno vzgojo se je število vetrnic na okrasnih vrtovih dodatno povečalo. Kljub veliki pestrosti sort pa lahko glede na obdobje cvetenja še vedno oblikujemo tri skupine, ki si sledijo preko celotne sezone.

podlesne vetrnice

Zgodaj spomladi naše gozdove prepravijo beli cvetovi trilistne vetrnice (A. nemorosa), ki ustvarja prekrasne preproge pod še neolistanimi grmovnicami in drevesi. Nekoliko za njo bo zacvetela sorodna podlesna vetrnica (A. trifolia), kar lahko s pridom uporabite na gozdni gredi in tako podaljšate cvetenje teh zgodnjih pomladnih vetrnic. Za živahnejše rumene cvetove lahko izberete zlatično vetrnico (A. ranunculoides). Iz le-te so vzgojili tudi različne prekrasne sorte kot je npr. ‘Frank Waley’, ki zraste v nekoliko bolj robustno rastlino ali ‘Laciniata’, ki požene zelo fino deljene liste. Za čudovite polne cvetove pa izberite sorto ‘Pleniflora’. Polne cvetove lahko najdete tudi pri že omenjeni podlesni vetrnici oz. njeni sorti ‘Vestal’, ki je resnično enkraten dodatek za okrasno gozdno gredo. Podlesno vetrnico lahko najdete tudi v prekasnih modrih (sorta ‘Royal Blue’) in vijoličastih odtenkih (sorta ‘Robinsoniana’). Modrikaste odtenke boste lahko občudovali še pri eni zgodaj cvetoči vetrnici – grški vetrnici (A. blanda), ki pa jo podobno kot ostale lahko izberemo tudi v belih in rožnatih tonih.

Neverjetna pestrost ene same vrste

vrtne vetrnice

Pozno pomladi oz. zgodaj poleti začnejo svoje barvite cvetove odpirati predstavniki vrste A. coronaria. Vrtnarji so vzgojili izredno široko paleto sort teh vetrnic. Podobno kot pri grških vetrnici lahko uživate v prekrasnih modrih odtenkih, v katerih bosta zacveteli sorti kot sta ‘Mr. Fokker’ in ‘Lord Lieutenant’. Za bolj živahne rdeče odtenke pa posadite sorti ‘Governor’ in ‘Hollandia’. Nasprotno bo sorta ‘Mt. Everest’ pognala nežne popolnoma bele cvetove. Pri tem lahko v vsaki barvi izbirate med enojnimi in polnimi cvetovi. Odlična lastnost teh vetrnic pa je, da so primerne tudi za rezano cvetje za čudovite aranžmaje in celo za siljenje za zimske cvetove.

Pozni cvetovi daljnega vzhoda

jesenske vetrnice

Pozno poleti svoje cveto odprejo še japonske vetrnice. Čeprav so jeseni cvetoče vetrnice znane pod imenom japonske vetrnice, tri najpogostejše vrste (A. hupehensis, A. vitifoliumin A. tomentosa) pravzaprav izvirajo iz Kitajske. Napačno poimenovanje izvira iz prvega zapisa ene izmed vetrnic, ki so jo leta 1695 zabeležili v okolici Nagasakija. Ko so prve rastline leta 1844 prispele na Zahod so bile tako že znane pod imenom A. japonica.

Že kar klasična izbira jeseni cvetočih vetrnic je sorta A. ‘Honorine Jobert’, ki požene prekrasne  bele enojne cvetovi na okrog metra visokih poganjkih. Podobne, vendar rožnato obarvane cvetove bo pognala sorta ‘Hadspen Abundance’. Poleg sort z enojnimi cvetovi pa lahko v vrtnarijah najdemo tudi številne predstavnike s prekrasnimi polnimi cvetovi kot je npr. sorta ‘Bressingham Glow’. 

Kako gojimo vetrnice

Večina vetrnic zraste iz plazečih rizomov, medtem ko vrsti A. coronariain A. blandanavadno sadimo v obliki suhih gomoljev. Gomolji vetrnic imajo voskasto prevleko in so na videz podobni posušenim slivam. Pred sajenjem jih preko noči namočite. Za najboljše rezultate jih posadite na gredo takoj, ko bodo tla dovolj mehka, da boste lahko izkopali sadilno luknjo. Gomolje posadite 3-5 cm globoko, pri čemer je vseeno, kako jih obrnete, saj se bodo rastline same ustrezno orientirale ter pognale poganjke in korenine v pravo smer. Ostale vetrnice navadno kupujemo posajene v lonce, tako da jih je potrebno samo presaditi na novo rastišče na gredi. 

Poleti cvetoče vetrnice (A. coronaria) potrebujejo sončno rastišče, medtem ko se bodo spomladi in jeseni cvetoče vrste odlično počutile v svetli senci.

sroboti

Sroboti – čudovite vzpenjavke za vsak vrt

srobotiNe glede na trenutno vrtno “modo”, lahko na vrtovih vedno najdemo obeliske in pergole, ki jih preraščajo sroboti. Še posebej so pripravni za vrtove, ki že pokajo po šivih od številnih rastlin, saj za razliko od večine trajnic ne potrebujejo prostora v širino, temveč v višino.
Sroboti so zastopani s preko 300 vrstami in na stotinami sort. Kljub veliki raznolikosti pa lahko srobote združimo v tri skupine, ki so osnovane na času cvetenja in načinu nege. Velikosti cvetov lahko variirajo med 2 do 15 cm. Enako raznolike so tudi oblike cvetov. Najdemo lahko zvonaste, zvezdaste in vazaste cvetove. Njihov način rasti jim omogoča vzpenjanje ob pergolah in ograjah, ne morejo pa se oprijeti golih zidov.

Sroboti potrebujejo sonce

Sroboti potrebujejo svetel sončen prostor za liste, hkrati pa potrebujejo osenčene korenine. Sončno rastišče z pet do šest ur direktnega sonca je primerno mesto za srobot. Številni sroboti lahko uspevajo tudi na bolj senčnih legah, vendar tvorijo manj cvetov. Pomembna za dobro uspevanje srobotov so hladna tla, kar lahko dosežemo z zastirko, pokrovnicami in grmovnicami.
Ob sajenju izkopljite 45-60 cm širšo in 15-20 cm globljo luknjo kot je koreninska gruda kupljenega srobota. Luknja naj bo vsaj 60 cm oddaljena od zidu ali 90 cm od drevesa, če bomo srobot vzpenjali na drevo. V luknjo natrosimo kompost in umetno gnojilo. Srobot posadimo, predel korenin in okoliške prsti pa prekrijemo z debelo plastjo zastirke. Dodatno zasadimo pokrovnice in/ali grmičevje, ki zakrije korenine in spodnji del stebla.

Gnojenje in obrezovanje srobotov

Za bujno cvetenje pri srobotu je potrebno nekaj potrpljenja. Sroboti potrebujejo 2-3 leta preden se utrdijo in obilno zacvetijo. Za zagotavljanje zadostne količine hranil jih vsako pomlad pognojimo z popolnim umetnim gnojilom, dodamo kompost in zastirko.

Skupina 1: Zgodaj cvetoči sroboti

Sroboti, ki spadajo v to skupino so: Clematis alpina, C. montana, C. armandii, C. macropetala in njihove sorte. Zgodaj cvetoči sroboti cvetijo na poganjkih prejšnjega leta. Obrezujemo jih po cvetenju.
Odstranjujemo predvsem odcvetele cvetove in mrtve poganjke. Ta skupina srobotov ne potrebuje močnega reza. Cvetovi so majhni in zvonasto oblikovani.

Skupina 2: Zgodaj in poleti cvetoči velecvetni sroboti

Znan kultivar iz te skupine je ‘Nelly Moser’. Cvetijo pozno spomladi in v zgodnjem poletju. Sroboti iz te skupine nosijo cvetove na stranskih poganjkih lanske rasti. Navadno ob koncu poletja ponovno zacvetijo. Med njimi najdemo tudi nekatere glamurozne kultivarje z polnimi cvetovi, ki vsako leto zacvetijo enkrat z polnimi in enkrat z enojnimi cvetovi. Bele polne cvetove ima kultivar ‘Duchess of Edinburgh’, v vijoličasti pa ‘Vyvyan Pennell’.
Obrezujemo jih pred začetkom rasti zgodaj spomladi. Odstranimo ves odmrli les in skrajšamo poganjke do prvega para zdravih brstov (od zgoraj navzdol). Po cvetenju lahko odrežemo tudi cvetove, kar rastlini prihrani energijo, ki bi jo vložila v tvorbo plodov. Cvetovi so veliki in zvezdasti. Lahko so enojni ali dvojni. Pri dvojnih cvetovih, obrezovanje omejimo na minimum, saj so za tvorbo cvetov potrebni zreli utrjeni poganjki.

Skupina 3: Pozno cvetoči sroboti

V to skupino spadajo vrste: C. jackmanii, C. paniculata, C. orientalis, C. texensis in C. viticella. Vsi cvetijo le na letošnjih poganjkih. Cvetijo od sredine poletja do pozne jeseni.
Obrezujemo jih jeseni na 1/3 dolžine poganjkov, ki jih zgodaj spomladi skrajšamo do prvega para zdravih brstov (od spodaj navzgor).

sroboti

Shematični prikaz obrezovanja srobotov.

Vsi sroboti ne gredo v višino

Vsi poznamo vzpenjave srobote, medtem ko so manj znana skupina nizki sroboti, ki se ne vzpenjajo. Očarljiv C. x durandii je primeren kot pokrovnica. Obstajajo pa tudi sroboti, ki jih lahko gojimo kot zelnate trajnice. Cvetijo od julija do oktobra – C. integrifolia ‘Rosea’ v rožnati, C. heracleifolia pa v vijoličasti barvi. Slednji ima tudi prijeten vonj po hijacintah.

Srobotova uvelost

Edini resen problem, ki nas lahko doleti ob gojenju srobotov je srobotova uvelost – rastlina nenadoma uvene in propade. Navadno se pojavi na mladih rastlinah (v prvih dveh letih). Rastlino moramo porezati skoraj do tal in navadno bo pognala nove poganjke in si ponovno opomogla. Pomembno pri tem je, da rastlino ob sajenju posadite 10 cm globje kot je bila posajena v loncu.
V koliko se problem redno ponavalja, se ognite velikocvetnim sortam, ki so najbolj občutljivi in raje posadite srobote C. viticella in C. texensis.

češnje

Čarobne češnje in sorodstvo

češnjeČešnje in sorodne rastline obsegajo okrog 430 rastlinskih vrst, ki uspevajo v zmerno toplem pasu severne poloble. Pravilno slovensko poimenovanje rodu Prunus, v katerem so zbrane, je sicer sliva, vendar se na okrasnem vrtu uporabljajo predvsem vrste, ki jih imenujemo češnje. Med predstavniku rodu, ki jih gojimo tudi zaradi okusnih plodov pa poleg sliv in češenj, najdemo še breskve, marelice, višnje in mandlje. Češnje lahko zrastejo v velika drevesa z več kot 10 m višine kot sta npr. divja češnja (Prunus avium) in češnjelika sliva (P. cerasifera). Med predstavniki tega rodu pa najdemo še številne nižje predstavnike, ki so primerni tudi za manjše vrtove. Med njimi prav posebno mesto zaslužijo japonske češnje, ki jih predstavljajo predvsem rodovi P. serrulata (P. jamasakura), P. speciosa, P. × yedoensis in P. sargentii. Na Japonskem njihovi cvetovi privabljajo množice ljudi, ki občudujejo njihovo lepoto. S češnjevimi cvetovi je povezane tudi veliko simbolike. Tako npr. predstavljajo minljivost lepote, kar je povezano s kratkim časom cvetenja.

Res le pomladni cvetovi?

Za popestritev zimske sivine lahko uporabite tudi prekrasno lubje okrasne češnje P. serrula, medtem ko bo vrsta P. subhirtella ‘Autumnalis’ s svojimi nežnimi cvetovi popestrila pozno jesen. Prava posebnost je pritlikava češnja P. pumila var. depressa, ki nikoli ne zraste več kot 30 cm in je zato primerna kot pokrovnica.

Češnje na okrasnem vrtu

Češnje so odlično drevo, s katerim si lahko uredite gredo, ki bo z nekaj dodatki, lep okras vrta skozi celo leto. Za zimzeleno strukturo grede v ozadje posadite živo mejo iz lovorikovca, ki bo dobro uspevala tudi v senci večjih okrasnih češenj. V ozadje posadite še češnjo P. serrula, ki bo pozimi okrasila gredo s svojim prekrasnim rdečkastim lubjem. Nekoliko nižji predstavnik japonske češnje P. serrulata ‘Kanzan’ bo gredi priskrbel obilico barve, ko bo spomladi odprl svoje nežne rožnate cvetove, v jeseni pa obarval svoje listje v živo rdečo barvo. Čudovita sorta je tudi P. serrulata ‘Pink Perfection’. Skozi sezono polnim rožnatim cvetovom sledijo bronasto obarvani mladi listi, ki poleti pozelenijo, jeseni pa preidejo v živahno oranžno-rdečo barvo. Na sončnem delu zasaditve posadite še nizko pokrovnico P. pumila var depressa, ki bo spomladi okrasila sprednji del grede s svojimi belimi cvetovi.
V zadnjem času je vedno bolj popularna tudi kombinacija okrasnega in uporabnega vrta. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena kvalitetne prehrane in si želijo sami pridelati zelenjavo in sadje, ki ni škropljeno s pesticidi. Kombinaciji okrasnega in uporabnega vrta pravimo »potager«. V njem rastejo poleg zelenjave in sadnega drevja tudi dišavnice in okrasne rastline. Kombinacij slednjih z uporabnimi rastlinami pa ima v zadnjem času še dodaten pomen v ekološki pridelavi, saj številne okrasne rastline na naraven način odganjajo škodljivce zelenjave. Izgled takšnega vrta lahko prenesemo tudi v okrasni vrt. Na sredino grede posadite sadno drevo npr. češnjo, višnjo ali slivo. Na robove gred posadite grmičke pušpana (Buxus sempervirens), ki jih porežite na kocko. Pušpane lahko po lastni želji nadomestite tudi z zimzelenim kovačnikom Lonicera nitida.

Primerne tudi za žive meje

Češnja V rodu najdemo poleg listopadnih tudi zimzelene predstavnike kot je npr. lovorikovec (P. laurocerasus), ki v zimskem času vrtu dajejo strukturo. Lovorikovec se odlično obnese tudi kot živa meja.

Češnje za živalim prijazen vrt

Čremsa P. padus je v primerjavi z nekaterimi drugimi predstavniku rodu nekoliko manj izrazito drevo, vendar je avtohtona vrsta, zaradi česar je še posebej primerna za živalim prijazen vrt. Poleti cvetove nadomestijo črni plodovi, ki teknejo številnim vrstam ptic.

trajnice za višino

Trajnice za višino: tudi nizke rastline lahko razgibajo gredo

Stepske lilije - trajnice za višinoNavadno na vrtu ustvarjamo vertikalno razgibanost z več plastmi zasaditev – v ozadju se dvigujejo drevesa in visoke grmovnice, v osrednjem delu nižje grmovnice in visoke trajnice, za ospredje pa poskrbijo različne nizke rastline. Pri tem pa ni nujno, da se držimo tega ustaljenega vzorca. Tudi, če na vrtu nimamo prostora za drevesa in velike grmovnice, si lahko zamislimo vertikalno razgibano gredo ter jo zapolnimo izključno s trajnicami.
Zelnate trajnice združujejo skoraj celotno rastlinsko pestrost, kar s seboj ne prinese le različnih barv in oblik, temveč tudi veliko raznolikost velikosti. Med njimi najdemo blazinaste rastline, ki bodo odlična zapolnitev prostorov med skalami na skalnjaku kot tudi velikanke, ki se bodo dvignile visoko nad naše glave. Predstavljene trajnice za višino vam bodo pomagale dopolniti višino povprečno visokih trajnic in ustvariti marsikatero razgibano zasaditev.

Nizke cvetoče blazine

Številne rastline dosežejo skoraj minimalno višino, zaradi katere bolj spominjajo na mahovnate preproge kot na trajnice. Med temi cvetočimi blazinami zelo pogosto srečamo predstavnike materine dušice (Thymus). Prekrasen predstavnik je sorta T. serpyllum ‘Pink Chintz’, ki bo oblikovala zelene blazine prekrite z rožnatimi cvetovi. Sorta je tudi prijetno dišeča in bo privabila številne opraševalce. Za izredno nizko rastočo preprogo pa izberite vrsto T. pseudolanuginosus. Slednja je ena izmed najbolj kosmatih materinih dušic in je odlična kot nenavadna pokrovnica med kamni na skalnjaku.
Poleg materinih dušic goste preproge ustvarja tudi plazeči skrečnik (Ajuga reptans). Plazeči skrečnik bo zasaditve polepšal ne le s cvetovi, temveč tudi z barvitimi listi. Izbirate lahko med sortami z zelenimi ali škrlatnimi listi (npr. ‘Atropurpurea). Za še bolj pisano listje pa posadite sorto ‘Burgundy Glow’, ki ima živahne liste posejane zaplatami vinsko rdeče in kremasto bele barve.
Prekrasne pokrovne blazine ustvarijo tudi kamnokreči (Saxifraga). Posadite jih na skalnato gredo ali ob zgornji rob škarpe in v kratkem času bodo zapolnili prostore, se prelili preko robov in ter jih spomladi prekrili s kopico belih ali rožnatih cvetov.

Trajnice za višino

Popolno nasprotje nizkih blazinam trajnic so resnične trajnice za višino, ki se lahko kosajo z marsikatero grmovnico. Čudovit primer je orjaška bodalica (Stipa gigantea), ki bo pognala preko dva metra visoka socvetja. Poleg višine bo v zasaditev vnesla tudi nekaj gibanja, ko se bodo njena socvetja pozibavala v vetru. Za odlično kombinacijo jo podsadite z okrasnim lukom Allium hollandicum ‘Purple Sensation’ .
Za čudovite poletne cvetovi lahko posadite še akant (Acanthus mollis). Akant je čudovita rastlina iz skupine ustnjatic, ki bo zrasla do 150 cm visoko. Njeni nežni beli cvetovi so pravi kontrast bodičasto nazobčanim zelenim listom. Pri sortah kot je npr. ‘Tasmanian Angel’ pa lahko občudujete tudi rožnate cvetove in celo marmorirane liste. Sorazmerno bujnost rastline se lahko odlično izkoristi tudi za zasaditve z eksotično tropsko tematiko.
Med prekrasnimi velikankami nikakor ne smemo izpustiti tudi sorodnice pikaste konjske grive (E. maculatum). Pikasti konjska griva bo zrasla več kot 2 m visoko in na tej zavidljivi višini zacvetela z oblački vijoličasto-rožnatih cvetov. Njene cvetove boste lahko občudovali vse od poznega poletja pa do sredine jeseni, zaradi česar je odlična izbira za obdobje pozne sezone.
V kolikor pa imate resnično veliko prostora, si lahko omislite tudi resnično prvakinjo med orjakinjami – dlanastokrpa gunera (Gunnera manicata). Dlanastokrpa gunera je resnično enkratna rastlina, ki bo pritegnila vse poglede. Njeni masivni listi z izrazitimi venami bodo zapolnili več kvadratnih metrov površine. Ker potrebuje trajno vlažna tla, je primerna kot obrobna zasaditev večjih ribnikov.

breza

Breza – bledikavo živahno drevo

brezaBreza je verjetno prvo drevo, ki ga ob pogledu na naravo ločimo od preostalega gozda v ozadju. Zaradi njihovega značilnega belega lubja in gibanja v vetru, jih le težko zamenjamo z drugimi lesnimi predstavniki. Omenjeni lastnosti pa sta tudi razlog, zakaj jih pogosto sadimo na okrasne vrtove. Seveda pa nam pride prav tudi pogosto ozka krošnja, ki ne zavzame preveč prostora.
Breze so skupina listavcev, ki so razširjeni po severni polobli. Navadno so kratkožive pionirske lesne vrste, ki jih pogosto najdemo na predelih, kjer je malo večjih lesnih predstavnikov. Še posebej pogoste so v hladnejših predelih severne hemisfere. Vse pripadajo rodu Betula, ki vključuje 30-60 rastlinskih vrst. Žal pa jih je kar 11 na seznamu ogroženih rastlin

Čudoviti evrazijski predstavniki

Med predstavniki, ki jih uspevajo pri nas je tudi navadna breza (Betula pendula). Zraste v srednje visoko drevo z značilno belim lubljem, ki ga prekinjajo črne lise. Sorazmerno podobna ji je vrsta B. pubescens, od katere se razlikuje po golih in nekoliko bolj trikotnih listih. Obe vrsti imate sorazmerno prepustne krošnje, zaradi česar bodo tla pod njima dobivala še vedno dovolj svetlobe, da jih podsadimo z okrasnimi grmovnicami in trajnicami.
Poleg vrst, ki jih lahko pri nas občudujemo tudi v naravi pa se na vrtovih in v parkih pogosto pojavlja še en predstavnik evrazijske skupine brez – himalajska breza (Betula utilis). Slednja izhaja (kot že ime pove) iz Himalaje, kjer uspeva vse do 4500 m.n.v. Znanstveno ime – ”utilis” namiguje na uporabnost številnih delov te rastline, saj so poleg lesa v preteklosti na veliko uporabljali tudi njeno lubje, ki je nadomeščalo papir. V sedanjem času pa lubje pogosto uporabljajo za pakiranje stvari, kot npr. maslo. V isto vrsto spada tudi podvrsta himalajske breze (B. utilis var. jaquemontii), ki so jo nekoč vodili kot samostojno vrsto. Slednja je resnično odlična izbira za okrasni vrt. Posadite sorto kot je npr. ’Grayswood Ghost’, ki ima že skoraj srebrnkasto belo lublje, s katerim bo razsvetlila vsako zimsko sivino.
Še bolj vzhodno je doma ermanova breza (B. ermanii), ki jo v naravi najdemo na SV Kitajske, v Koreji, na Japonskem in vzhodu Rusije. Za razliko od himalajske breze, ima ermanova breza v lubju tudi nekatere toplejše tone rožnatih in kremastih nians, ki ji dajo v angleščini ime ”zlata breza” (Gold birch). Odlična izbira je sorta ’Grayswood Hill’, ki so vzgojili v 50. letih prejšnjega stoletja in je prejela tudi prestižno AGM nagrado. Še nekoliko bolj oranžkastih tonov pa je lubje sorte ’Hakkoda Orange’, ki je nekoliko mlajša sorta. Zraste nekje do 8 m višine, zaradi česar je primerna tudi za manjše vrtove.
Na povsem nasprotne koncu barvnega razpona lubja je vrsta B. albosinensis. To je prekrasna breza iz zahodne Kitajske pri kateri so globlje plasti lubja obarvane v mahagoni rdečo barvo. Vrsta zraste v srednje visoko drevo s konično oblikovano krošnjo. Čeprav zraste do 20 m visoko, je njena rast počasna in bo za polno velikost potrebovala veliko časa. V kolikor bi želeli na svoj vrt posaditi to temno obarvano vrsto, vendar je vaše vrtnarije ne držijo, lahko namesto nje poskusite s sorto himalajske breze ’Wakehurst Place Chocolate’. Kot pove že njeno ime, so njeni poganjki obarvani v barvo čokolade, ki jo lahko uporabite kot kontrast svetlejšim predstavnikom te skupine dreves.

Breze najdemo tudi v Ameriki

Približno deset vrst brez pa najdemo tudi v Severni Ameriki. Črna breza (B. nigra). Slednja se ponaša s precej neznačilnim lubjem, ki je navadno sestavljeno iz sivkasto-rjavih lusk. Zaradi velike variabilnosti v obarvanosti lubja te vrste pa lahko pri nekaterih predstavnikih opazimo tudi kremasto belo lubje.
Na vzhodni obali Sev. Amerike pa uspeva tudi rumena breza (B. alleghaniensis), ki je morda še boljši kandidat za poimenovanje ”zlata breza”. Njeno lubje je obarvano v rumenkasto-bronaste tone, ki na soncu prehajajo že v zlato-bakrene odtenke. Podobno kot večina brez zraste nekje do 20 m višine in požene prekrasne poganjke, ki če jih nekoliko podrgnemo oddajo prijetno aromo zelenkinega (Gaultheria procumbens) olja. Še bolj je aroma izrazita pri lubju sladke breze (B. lenta), ki prav tako uspeva na SV Severne Amerike. Slednjo so na veliko uporabljali za proizvodnjo zelenkinega eteričnega olja in po imenu sodeč seveda tudi za pridobivanje sladkega sirupa podobnega javorjevemu.
breza

Uporabnost na okrasnem vrtu

Breze so pravi magnet za poglede, zaradi česar jih lahko uporabimo kot samostojno drevo. Še lepše je, če lahko zasadimo več dreves skupaj in podsadimo s trajnicami. Zaradi svojega videza bodo odlično izgledale tako v formalni kot v bolj sproščeni zasaditvi. Med posameznimi drevesi in podrastjo pa lahko speljete potko iz svetlega kamna ali peska, ki se bo lepo navezovana na bledo lubje brez.

Še kakšna zanimivost

Breze niso samo velika drevesa, temveč najdemo tudi predstavnike, ki ne presežejo naše višine. Mednje spada pritlikava breza (B. nana), ki zraste le dober meter visoko. Naseljuje vsa arktična področja, kjer uspeva v hribovitem svetu med 300 in 850 m.n.v.
Na Islandiji proizvajajo različne likerje in druge alkoholne pijače, ki vsebujejo brezino lubje in sladkobni sok. Različne druge pijače z dodatkom breze pa najdemo tudi v različnih drugih državah. Brezin les je bil tudi osnova za pridobivanje brezinega sladkorja (ksilitol), ki pa je sedaj večino proizveden in koruznih storžev.

obrezovanje grmovnic

Obrezovanje grmovnic v septembru

obrezovanje grmovnicPoletje se je prevesilo v jesen in čas je, da sedaj, ko je živahna rast poletja zamrla, nekoliko očedite svoj vrt. Obrežete lahko tudi še številne grmovnice, ki jih še niste uspeli obrezati v avgustu.

Abelija (Abelia)

Mlade rastline ne potrebujejo drugega kot odstranjevanje poškodovanih in odmrlih poganjkov. Starejše in zanemarjene rastline pomladimo z odstranitvijo tretjine poganjkov (začnite pri najstarejših). Ob močni pozebi preko zime, pozno spomladi porežite poganjke skoraj do tal.

Kovačnik (Lonicera)

Še vedno lahko obrezujete grmaste kovačnike kot npr. L. nitida ‘Baggesen’s Gold’. Listopadne ovijalke obrežemo sedaj, medtem ko zimzeleno vrsto (L. japonica) obrezujemo zgodaj spomladi.

Breza (Betula)

Odrasla drevesa potrebujejo malo obrezovanja. Pri mlajših drevesih pa lahko odstranite spodnje veje, da odkrijete lepo belo skorjo. Obrezovanje pred koncem avgusta lahko povzroči močno “krvavenje” rastline.

Gaber (Carpinus)

Tudi gabri ob prezgodnjem obrezovanju močno “krvavijo”, zaradi česar jih obrezujemo šele konec poletja/v začetku jeseni. Nasprotno pa žive meje iz gabra obrezujemo že poleti, da ohranimo lepo obliko.

Jasmin (Jasminum officinale)

Rastlino obrezujemo po cvetenju. Dobro prenesejo močno obrezovanje, zaradi česar jih lahko pomladimo z močnim skrajšanjem poganjkov (50 cm nad tlemi).

Pasijonka (Passiflora)

Za najbolj bogato cvetenje pasijonko takoj po sajenju porežite na 30 cm višine. S tem boste vzpodbudili razvoj stranskih poganjkov že nizko na rastlini. Stare rastline je najbolje nadomestiti z novimi. Ne pozabite tudi preveriti, kako je potrebno prezimiti pasijonko.

trata

Vrtna opravila v mesecu marcu

vrtna opravila v marcuZelnate trajnice

Porežite okrasne trave in ostale trajnice, ki ste jih pustili za okras čez zimo, v kolikor tega niste storili že v februarju.

Po cvetenju razdelite telohe (Helleborus ).

Razdelite funkije (Hosta) preden poženejo liste.

Razdelite tudi ostale trajnice, ki jih še niste razdelili že v jeseni.

Posadite gomolje dalij v lonce, da vzpodbudite novo rast. Poganjke lahko tudi uporabite za tvorbo potaknjencev.

Grmi in drevesa

Porežite veje vrbe (Salix) in drena (Cornus), ki ste jih pustili za barvit okras preko zime. Veje skrajšajte na vsega 2,5-5 cm.

Obrežete lahko tudi številne poleti ali pozno v sezoni cvetoče grmovnice.

Obrežite vrtnice, ko bodo začeli brsti kazati prve znake rasti.

Obrežite srobote (Clematis), ki cvetijo na letošnjih poganjkih.

Marec je tudi idealen mesec za presaditev zimzelenih grmovnic in iglavcev. Posadite pa lahko tudi nove rastline in živo mejo.

Druga vrtna opravila

Zrahljajte težka tla z dodatkom peska in komposta, ki vdelate v tla.

Pognojite grede s popolnim mineralnim gnojilom. Ne pozabite pognojiti tudi dreves, grmičevja in živih mej.

Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Konec meseca, če je vreme milo lahko že tudi dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in ostalih naprav (kosilnice, električne škarje, itd).

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih elementov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa omogačajo tudi postavljanje novih struktur.

Uporabni vrt

Preverite še kaj je potrebno v mesecu marcu postoriti na zelenjavnem in sadnem vrtu.

Ptice

Okrasni vrt primeren tudi za ptice

PticeNajboljši vrtovi za ptice so tisti, ki ne ponujajo pticam samo prostor za gnezdenje, temveč tudi raznolike vire hrane. S pozno jesenjo se količina hrane, ki je na voljo v naravi počasi zmanjšuje, zaradi česar bodo ptice hvaležne za dodatno hrano, ki jo lahko ponudijo naši vrtovi. Pri tem nikakor ne potrebujemo velikega vrta, da bi zagotovili pticam nekaj naravne hrane v revnejšem zimskem času.

Pticam prijazne rastline

Že dolgo je znano, da ptice jeseni in pozimi zobajo različne plodove, ki jim pomagajo preživeti zimo. Nekoč so domnevali, da gre zgolj za nadomestno hrano, ko pticam zmanjka polžev, deževnikov in žuželk. V zadnjem času pa se pojavlja vedno več dokazov, da so številni plodovi pomemben del prehrane ptic in so ključni za njihovo preživetje.
Bršljan in bodika sta na vrhu seznama rastlin primernih za prehrano rastlin, saj obdržita svoje plodove še dolgo v zimo. Pri bodiki morate biti pozorni, saj bodo plodovi zrasli samo na ženski rastlini. Kljub temu pa morate posaditi tudi moško rastlino, saj drugače ne boste imeli plodov. V kolikor nimate dovolj prostora za dve bodiki lahko posadite tudi enodomno sorto kot sta npr. Ilex aquifolium ‘Pyramidalis’ in ‘J.C. van Tol’, ki nosita tako ženske kot moške cvetove. Bršljan lahko pticam ponudi nekoliko bolj raznoliko hrano. Njegovi pozni cvetovi privabijo v času pomanjkanja drugih cvetov številne žuželke, ki služijo kot hrana žužkojedim pticam. Temni plodovi, ki nasledijo cvetove pa bodo dobrodošla hrana za ptice, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano.
Z nekaj kombiniranja pa lahko na svojem vrtu ustvarite gredo, ki pticam pomagala prebroditi zimo, hkrati pa bo v okras vašemu vrtu.

Zasaditev za ptice

Že, če vključite na svoj vrt vzpenjavko s plodovi, ki bodo na voljo še dolgo po koncu sezone, kakšno drevo s plodovi v pozno zimskem času in nekaj trajnic s semenskimi glavicami, boste na vrt postavili zaporedje rastlin, ki bodo preko daljšega obdobja nudila prehrano številnim vrstam ptic.
Kot osredno rastlino grede posadite jablano. Izberite divjo jablano oz. lesniko (Malus sylvestris) kot je npr. sorta ‘John Downie’, ki bo spomladi prekrita s cvetovi, v jeseni pa s plodovi za ptice. V osrednji del grede posadite mahonijo (Mahonia x media ‘Winter Sun’) z izrazitimi bodičastimi listi. Kot že ime sorte nakaže, bo grm sredi zime odprl svoje živahno rumene cvetove, ki bodo popestrili gredo. Tik pred pomladjo bodo cvetove nadomestili vijoličasti-modrikasti plodovi, ki bodo pticam pomagali premostiti čas do pomladi.
PticeV ospredje grede posadite pritlikave tunbergove češmine (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) z živahnimi rdečimi listi in rumenimi pomladnimi cvetovi. Jeseni se bo na češminih pojavili ovalni rdečkasti plodovi, ki so dober vir hrane za različne vrste ptic. Po želji lahko češmin nadomestite tudi z glavincem (Centaurea scabiosa). Njegovi škrlatni cvetovi privablja
jo različne žuželke, ki so hrana žužkojedim pticam. V jeseni pa bodo okusna semena glavincev dobrodošla popestritev prehrane ptic, ki jedo semena. Če je le mogoče, izkoristite še ozadje grede. Posadite vzpenjavko (npr. že omenjeni bršljan) ali pa vzpenjavi grm kot je npr. ognjeni grm (Pyracantha). Poskusite s sorto ‘Saphyr Jaune’ z rumeno obarvanimi plodovi, ki bodo tvorili lep kontrast rdečim plodovom drugih rastlin na gredi. Namesto ognjenega grma lahko uporabite tudi kosteničje (Lonicera). Za zgodnje cvetove izberite sorto L. japonica ‘Halliana’, ki bo zacvetela že sredi pomladi, medtem ko bo križanec L. x tellmanniana svoje oranžno-rumene cvetove odprl šele po maju. Pri obeh vrstah bodo cvetovom sledili plodovi za ptice.

Še nekaj za zgodnjo hrano

Med rastline v ospredju grede pomešajte še čebulnice, ki bodo dober vir nektarja za žuželke. Slednje pa bodo seveda okusna hrana za lačne ptice. Kot dopolnitev zgornje zasaditve izberite hrušice kot je npr. Muscari botryoides s prekrasnimi modrimi cvetovi. Za zgodnje cvetove je primerna tudi snežna modrica (Chionodoxa forbesii). Obe vrsti se bosta dobro obnesli v senci jablane. Za nekoliko kasnejše cvetove pa posadite montbrecije (Crocosmia) ali bolgarski luk (Nectaroscordum siculum).

senčno rastišče - japonske vetrnice

Senčno rastišče – temačni kotički vrta

Senčno rastiščePrav tako kot so raznoliki različni stili vrtov, se med seboj razlikujejo tudi različni deli vrta. Poleg sončne grede, ki se cel dan koplje v soncu, se lahko na vrtu skriva tudi precej temnejši predel, ki ga senči stara smreka. Čeprav se razmere med obema rastiščema precej razlikujejo pa je senčno rastišče prav tako pripravno in zanimivo za vzgojo okrasnic kot sončna greda.

Senca in senca

Svetlobne razmere med soncem in senco so precej očitne, vendar se lahko tudi senčne razmere med seboj precej razlikujejo. Senca, ki ustvarjata zid ali hiša, je precej drugačna od sence pod krošnjo velikega listopadnega drevesa. Senčno rastišče pod drevesi je namreč značilno, da se skozi leto spreminja , saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše kot kasneje v sezoni. Zgodnje rastline, ki že ob začetku pomladi pokukajo na plan imajo tako na voljo več svetlobe kot njihove kasnejše sorodnice. Razlikujeta pa se seveda tudi v “jakosti” sence, saj je slednja pod drevesi precej manj močna.
Na senčnih legah pa se pogosto lahko oblikujejo tudi bolj sušnate razmere. Listje dreves namreč ne zadržuje samo sončne svetlobe, temveč prepreči tudi dežju, da bi dosegel tla. Podobno se lahko zgodi tudi ob vznožju vrtnih zidov.

Sajenje na senčni gredi

senčno rastišče - japonska vetrnicaRastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kar pomeni, da je potrebno tla ustrezno pripraviti. Gozdne rastline imajo rade s humusom bogata tla, ki dobro zadržujejo vlago. V kolikor želite del vašega vrta zasaditi s senčnimi rastlinami je pomembno, da pred sajenjem ustrezno pripravite tla. Dodajte jim dosti organske snovi v obliki komposta (približno 4-5 veder na kvadratni meter), ki bo izboljšal zadrževanje vlage. Med posajene rastline nasujte še zastirko, ki bo preprečevala prekomerno odhlapevanje vode iz tal.

Senčna greda

Za osnovo zasaditve posadite v ozadje japonske vetrnice (Anemone ‘Honorine Jobert’), ki bodo jeseni senco razsvetlile s svojimi nežnimi belimi cvetovi. Njihovo gosto listje bo odlično služilo tudi zatiranju plevelov, ki bi lahko pognali med okrasnimi rastlinami. Poleg japonskih vetrnic posadite še svetilko (Actaea simplex ‘Brunette’). Sorta ‘Brunette’ je prekrasna, nekaj čez meter visoka trajnica s temnimi škrlatno-črnimi listi. Njeni beli cvetovi z nekaj rožnatega pridiha, bodo lepo dopolnjevali belo temo zasaditve. Za nadaljevanje teme pa v ospredje posadite še liriopo (Liriope muscari). Izberite sorto ‘Monroe White’, ki požene bela socvetja. Črtalasti listi liriope bodo prekrili ospredje grede in ji dali nekaj strukture v zimskim mesecih. Za dodatno strukturo v zimskem času posadite še davidovo brogovito (Viburnum davidii). Njeni temno zeleni listi z izrazitimi žilami še posebej pridejo do izraza, ko jih prekrije slana. V kolikor boste gredo oblikovali ob zidu ali boste v ozadju postavili ustrezno podporo, jo lahko zaključite še s kakšno vzpenjavko. V senčni legi bosta uspevala tako vedno zeleni bršljan (Hedera helix) kot tudi listopadna vinika (Parthenocissus henryana), ki se bo v jesenskem času obarvala v živahne rdeče barve.

Še nekaj idej

Z nekaj dopolnitvami lahko senčno rastišče zasadite tako, da bo doseglo svoj višek v različnih delih sezone. V kolikor želite nekoliko bolj poudariti spomladanski del sezone lahko v ospredje grede posadite še pljučnik (Pulmonaria), vzpenjavko pa nadomestite s kakšnim izmed gorskih srobotov (Clematis montana) kot je npr. sorta ‘Tetrarose’ z enostavnimi rožnatimi cvetovi. Njegovo listje ima prijeten bronast odtenek, ki je odlično ozadje za cvetove na gredi.
Za nekoliko kasneje v sezoni posadite zali kobulček (Astrantia), ki bo svoje cvetove odprl konec pomladi, nato pa cvetel še dolgo v poletje. Po želji lahko tudi dodate kakšno nizko poleti cvetočo grmovnico kot je vejgela (Weigela florida ‘Foliis Purpureis’).
Odlično se bodo odrezale tudi različne poleti cvetoče čebulnice. Posadite lahko različne lilije, ki prenesejo nekaj več sence kot je npr. turška lilija (Lilium martagon). Za spomladanski okras pa izberite njihove nekoliko zgodnejše sorodnice. V senci bosta uspevali tako modra čebulica (Scilla siberica) kot tudi rumeno cvetoča jarica (Eranthis hiemalis).

inkovska lilija

Ali je vsaka lilija res lilija?

Na naših vrtovih najdemo številne čebulnice in trajnice, ki v imenu vsebujejo besedo lilija. Tako na naših gredah uspevajo inkovska lilija, enodnevna lilija (maslenica), baklasta lilija, stepska lilija in afriška lilija. Čeprav vse te rastline združuje ime lilija pa z rastlinami iz rodu lilija (Lilium) nimajo nič skupnega. Ne samo, da številne med njimi niso čebulnice kot prave lilije, temveč gre za zelo pisano zbirko rastlin iz najrazličnejših koncev sveta.

Baklasta lilija

baklasta lilijaŠe en predstavnik afriške flore so tudi baklaste lilije, ki pripadajo rodu Kniphofia. Ime so dobile po nemškem zdravniku in botaniku Johannu Hieronymusu Kniphofu. Baklaste lilije so trajnice z dolgimi travam podobnimi listi, ki pri nekaterih dosežejo do 1,5 m dolžine. Sredi listne rozete pa pozno poleti poženejo cvetna stebla z živahno obarvanimi socvetji. Barve cvetove se med vrstami in sortami nekoliko razlikujejo, pri vseh pa so obarvani v tople tone rumene, oranžne in rdeče barve.
Na gredi jim naklonite sončno rastišče in jih kombinirajte z drugimi pozno poleti cvetočimi rastlinami kot so npr. montbrecije. Baklaste lilije načeloma dobro prenašajo sušo, vendar bodo uspevale bolje, če jim boste ob sušnem vremenu naklonili nekaj vode.

Inkovska lilija

Za razliko od afriške in baklaste lilije pa inkovska lilija izvira iz tropskih in subtropskih predelov Amerike. Za inkovsko lilijo je značilna membrana, ki povezuje med seboj vse prašnike. Po tej membrani je inkovska lilija dobili tudi znanstveno ime – Hymenocallis, kar v grščini pomeni »lepa membrana«.
Čebulice inkovske lilije posadite tako, da bo vrat čebulice malo nad površino substrata. inkovska lilijaSubstrat naj bo bogat z organsko snovjo, vendar mu dodajte tudi nekaj grobega peska, s čimer boste izboljšali odcednost. Takoj, ko se pojavijo prvi listi, začnite rastline redno zalivati. Vsaka dva tedna pa rastlino zalijte še z razredčenim mineralnim gnojilom. Inkovske lilije bodo najbolje na soncu ali v polsenci. Za resnično enkratne cvetove poskusite z vrsto Hymenocallis x spofforthiae ‘Sulphur Queen’, ki požene prekrasne bele cvetove z pridihom zelene in rumene barve. Njeni cvetovi so tudi čudovito nadišavljeni.