Vitezova zvezda (amarilis) popestri puste zimske dni
Noben drug cvet sobne rastline ne more poživiti zimskih dni s toliko barve kot amarilis. Na voljo je cela vrsta sort od velecvetnih amarilisov in sort s polnimi cvetovi, do pritlikavih amarilisov, ki polepšajo tudi manjše okenske police.
Kako posadimo in skrbimo za amarilis
Amarilis navadno kupimo kot golo čebulico, ki jo moramo sami posaditi. Za sajenje izberemo lonček, ki je le malo večji (2-4 cm) od premera čebulice. Posadimo jo v dobro odceden substrat, do polovice ali dveh tretjin njene višine. Pred sajenjem čebulico namočimo za približno 12 ur v mlačno vodo. Pri tem naj bodo v vodi samo korenine, medtem ko mora zgornji del ostati suh.
Pri zalivanju pazimo, da ne bo prišlo do zastajanja vode, saj lahko le-ta povzroči gnitje čebulice. Razvijajoč amarilis zalijemo takrat, ko je substrat suh na otip. Ko se bodo začele razvijati korenine se bo lonček hitreje izsuševal in ga boste morali zalivati v krajših razmakih. V nekaj tednih bo začel poganjati cvetni poganjek, ki se pogosto razvije še pred prvimi listi. Rastlino začnite sedaj vsakodnevno vrteti okrog svoje osi, da preprečite nagibanje proti svetlobi. Velike čebulice lahko poženejo tudi dva ali več cvetnih poganjkov.
Za podaljšanje cvetenja lahko s škarjami previdno odstranite prašnike, še preden sprostijo pelod. S tem lahko podaljšate cvetenje še za nekaj dni. Dodatno lahko rastlino, ki je v polnem cvetu ponoči prenesete v hladnejši prostor (12-18°C).
Sajenje za posebne priložnosti
Najprej se morate odločiti kdaj želite, da bo vaš amarilis v polnem cvetu. Čebulico morate posaditi 6-8 tednov pred željenim datumom. V kolikor na primer želite cvetove amarilisa za božič, posadite čebulico v oktobru.
Nega po cvetenju
Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, po propadu stebla pa odstranite še to tako, da ga odrežete z ostrim nožem blizu vratu čebulice. Ne odstranjujte pa listov, saj si mora čebulica nabrati energije in zalog za novo cvetenje. Rastlino tudi dvakrat mesečno pognojite s popolnim mineralnim gnojilom. Nikakor pa ne smete pognojiti mirujoče čebulice, saj lahko uničite korenine.
Za ponovno cvetenje je potrebno rastlino izpostaviti podobnim razmeram kot jih je navajena v svoji domovini. Amarilisi izvirajo iz tropov, kjer so izpostavljeni devetim mesecem vlažnega obdobja, ki jim sledijo trije meseci suše. Rastlina v deževni dobi cveti in si naberene nove energije, ob začetku sušnega obdobje pa preide v mirovanje. Pri amarilisih torej vpliva na tvorbo novih cvetov predvsem vlaga. Za ponovno cvetenje moramo samo počakati, da si rastlina nabere dovolj energije, nato pa jo prenesemo v hladen sončen prostor in jo prenehamo zalivati. Listi bodo postopoma odmrli in rastlina bo prešla v mirovanje. Čebulico nato 8-12 tednov skladiščimo v temnem prostoru, kar bo ustrezalo sušnemu obodobju, ki mu je amarilis izpostavljen v naravi. Ko želimo rastlino ponovno spodbuditi k cvetenju, čebulico prenesemo v topel in svetel prostor ter jo začnemo ponovno zalivati.
V nekaj tednih bo na prosto pokukalo novo cvetno steblo. V koliko se bodo najprej razvili listi, je zelo verjetno, da rastlina to sezono ne bo zacvetela. V tem primeru skozi rastno sezono rastlino pogosteje pognojite in poskusite ponovno pričarati cvetove v naslednjem letu.
Amarilis si lahko tudi namnožimo
Amarilis lahko razmnožujemo z zarodnimi čebulicami, ki poženejo ob strani materinske čebulice med fazo rasti. Ko je zarodna čebulica približno četrtino ali tretjino velikosti materinske jo z roko ali ostrim nožem odstranimo in posadimo. Po 3-4 letih boste tako imeli dva cvetoča amarilisa.
Bolezni amarilisa
Kljub svoji lepoti so amarilis prav tako kot ostale rastline podvrženi škodljivcem in boleznim. Pri tem sta pomembnejši dve: mozaični virus in rjavenje. Redkeje se na rastlinah lahko pojavijo kaparji in pršice. Rastline okužene z mozaičnim virusom bodo počasi kazale upočasnjeno rast, kar bo povzročilo tudi zmanjšano cvetenje. Bolezen se prenaša z žuželkami ali nečistimi rezili, ki jih uporabimo pri odstranjevanju stebel in cvetov. Bolezen lahko samo preprečujemo z zatiranjem škodljivcev, čistimi rezili in izbiro zdravih čebulic.
Rjavenje pa povzroča gliva Stagonospora curtisii, ki povzroča tudi ožig narcis. Bolezen prepoznate po rdeče-rjavih madežih, ki nastanejo na listih, čebulici ali cvetnem steblu. Okužba lahko sčasoma napreduje do sredice čebulice in jo uniči. Glivo zatremo s sistemskim fungicidom.
Vse kar sedaj še potrebujete so kvalitetne čebulice amarilisa.