Vetrnice za pomlad in jesen
Zgodnji domači cvetovi
Vetrnice (rod Anemone) so odlične trajnice za vsak vrt. Številni predstavniki vetrnic so že dolgo časa vključeni v repertoar rastlin, ki jih pogosto najdemo na okrasnem vrtu. Z načrtno vzgojo se je število vetrnic na okrasnih vrtovih dodatno povečalo. Kljub veliki pestrosti sort pa lahko glede na obdobje cvetenja še vedno oblikujemo tri skupine, ki si sledijo preko celotne sezone.

Zgodaj spomladi naše gozdove prepravijo beli cvetovi trilistne vetrnice (A. nemorosa), ki ustvarja prekrasne preproge pod še neolistanimi grmovnicami in drevesi. Nekoliko za njo bo zacvetela sorodna podlesna vetrnica (A. trifolia), kar lahko s pridom uporabite na gozdni gredi in tako podaljšate cvetenje teh zgodnjih pomladnih vetrnic. Za živahnejše rumene cvetove lahko izberete zlatično vetrnico (A. ranunculoides). Iz le-te so vzgojili tudi različne prekrasne sorte kot je npr. ‘Frank Waley’, ki zraste v nekoliko bolj robustno rastlino ali ‘Laciniata’, ki požene zelo fino deljene liste. Za čudovite polne cvetove pa izberite sorto ‘Pleniflora’. Polne cvetove lahko najdete tudi pri že omenjeni podlesni vetrnici oz. njeni sorti ‘Vestal’, ki je resnično enkraten dodatek za okrasno gozdno gredo. Podlesno vetrnico lahko najdete tudi v prekasnih modrih (sorta ‘Royal Blue’) in vijoličastih odtenkih (sorta ‘Robinsoniana’). Modrikaste odtenke boste lahko občudovali še pri eni zgodaj cvetoči vetrnici – grški vetrnici (A. blanda), ki pa jo podobno kot ostale lahko izberemo tudi v belih in rožnatih tonih.
Neverjetna pestrost ene same vrste

Pozno pomladi oz. zgodaj poleti začnejo svoje barvite cvetove odpirati predstavniki vrste A. coronaria. Vrtnarji so vzgojili izredno široko paleto sort teh vetrnic. Podobno kot pri grških vetrnici lahko uživate v prekrasnih modrih odtenkih, v katerih bosta zacveteli sorti kot sta ‘Mr. Fokker’ in ‘Lord Lieutenant’. Za bolj živahne rdeče odtenke pa posadite sorti ‘Governor’ in ‘Hollandia’. Nasprotno bo sorta ‘Mt. Everest’ pognala nežne popolnoma bele cvetove. Pri tem lahko v vsaki barvi izbirate med enojnimi in polnimi cvetovi. Odlična lastnost teh vetrnic pa je, da so primerne tudi za rezano cvetje za čudovite aranžmaje in celo za siljenje za zimske cvetove.
Pozni cvetovi daljnega vzhoda

Pozno poleti svoje cveto odprejo še japonske vetrnice. Čeprav so jeseni cvetoče vetrnice znane pod imenom japonske vetrnice, tri najpogostejše vrste (A. hupehensis, A. vitifoliumin A. tomentosa) pravzaprav izvirajo iz Kitajske. Napačno poimenovanje izvira iz prvega zapisa ene izmed vetrnic, ki so jo leta 1695 zabeležili v okolici Nagasakija. Ko so prve rastline leta 1844 prispele na Zahod so bile tako že znane pod imenom A. japonica.
Že kar klasična izbira jeseni cvetočih vetrnic je sorta A. ‘Honorine Jobert’, ki požene prekrasne bele enojne cvetovi na okrog metra visokih poganjkih. Podobne, vendar rožnato obarvane cvetove bo pognala sorta ‘Hadspen Abundance’. Poleg sort z enojnimi cvetovi pa lahko v vrtnarijah najdemo tudi številne predstavnike s prekrasnimi polnimi cvetovi kot je npr. sorta ‘Bressingham Glow’.
Kako gojimo vetrnice
Večina vetrnic zraste iz plazečih rizomov, medtem ko vrsti A. coronariain A. blandanavadno sadimo v obliki suhih gomoljev. Gomolji vetrnic imajo voskasto prevleko in so na videz podobni posušenim slivam. Pred sajenjem jih preko noči namočite. Za najboljše rezultate jih posadite na gredo takoj, ko bodo tla dovolj mehka, da boste lahko izkopali sadilno luknjo. Gomolje posadite 3-5 cm globoko, pri čemer je vseeno, kako jih obrnete, saj se bodo rastline same ustrezno orientirale ter pognale poganjke in korenine v pravo smer. Ostale vetrnice navadno kupujemo posajene v lonce, tako da jih je potrebno samo presaditi na novo rastišče na gredi.
Poleti cvetoče vetrnice (A. coronaria) potrebujejo sončno rastišče, medtem ko se bodo spomladi in jeseni cvetoče vrste odlično počutile v svetli senci.
Jaz imam bele in roza. Se zelo hitro hitro ramnožujejo.Zanima me če bi jih skupaj posadila,bi se spre
vrgle?
Pozdravljeni, ne bo težav, saj se množijo predvsem s podzemnimi deli (nespolno), tako da ne pride do križanja, ker je nova rastlina enaka matični. Lep pozdrav, Matevž