Nerine: manj znane jesenske čebulnice
Rod Nerine sestavlja okrog 30 vrst rastlin, ki so doma na kamnitih policah in peščenih rastiščih Južne Afrike.
Za vse predstavnike rodu je značilno, da poženejo socvetja na neolistanih poganjkih. Cvetovi so trobentasti in z nazaj zavitimi cvetnimi listi. Najbolj pogosti gojeni vrsti tega rodu sta N. bowdenii in N. sarniensis, pri čemer prva predstavlja približno 90% vseh gojenih predstavnikov rodu. K temu verjetno pripomore tudi dejstvo, da vrsta N. bowdenii najbolje prenaša nizke temperature.
Nerine bowdenii
Vrsta Nerine bowdenii je robustna trajnice in je verjetno ena izmed najodličnejših pozno cvetočih čebulnic. Jeseni požene socvetja s 5-10 trobentastih cvetov obarvanih v svetlo roza. Cvetovi so tudi prijetno dišeči. Ob zaključku cvetenja se ob osnovi rastlin pojavijo še trakasti svetleči listi.
Na vrtu ji namenite sončno in suho rastišče. Rastlino posadite spomladi oz. jeseni (po cvetenju), če ste izkopali in razdelili obstoječo rastlino. Jeseni je potrebno rastlino tudi zelo dobro zaščititi z debelim slojem zastirke.
Rastlina se dobro obnese tudi za rezano cvetje ali kot lončnica za rastlinjake.
Nerine flexuosa Alba
Bela oblika vrste Nerine flexuosa je prekrasna belo cvetoča trajnica. Na socvetjih požene do 15 cvetov z ozkimi in nazaj zavihanimi cvetnimi listi. Cvetna stebla požene do 60 cm visoko.
Za vzgojo potrebuje nekoliko več potrpljenja, saj je v primerjavi z drugimi vrstami nekoliko zahtevnejša. Od drugih vrst se razlikuje tudi po tem, da bo uspevala tudi v senci.
Nerine sarniensis
Vrsta N. sarniensis uspeva v hribih kapske province (JAR). Njeni cvetovi so živahno rdeči z zelo opaznimi prašniki. Rastlina je nekoliko bolj občutljiva kot vrsta N. bowdenii, zaradi česar jo boste morali prezimiti v hladnejšem rastlinjaku. Najbolje je, če jo posadite v lonce, ki jih napolnite z mešanico organske snovi, grobega peska ali perlita in listnega opada. Čebulice posadite tako, da bodo njihovi vratovi gledali iz substrata. Med čebulice po površini substrata nasujte še grobi pesek, ki bo preprečil površinsko plesnobo.
Sajenje in nega nerin
Rastline posadite spomladi oz. poleti, ko so rastline v mirovanju. Posadite jih na sončno rastišče in dobro odcedna tla. Med rastlinami pustite 10 cm prostora. Čebulice posadite tako, da bo vrh čebulice tik na površino substrata. Pred sajenjem dobro premislite kam jih boste posadili, saj rastline ne marajo presajanja.
Med rastno sezono rastline dobro zalivajte, v fazi mirovanja pa pustite, da se med zalivanjem izsušijo. Večje rastline lahko po potrebi izkopljete in razdelite, vendar tega ne počnite prepogosto, saj so rastline občutljive na presajanje in potrebujejo nekaj časa, da se dobro zakoreninijo ter zacvetijo.
Po potrebi rastline pognojite z mineralnimi gnojilom, ki vsebuje malo dušika in veliko fosforja.
Namnoževanje nerin
Rastlino lahko namnožite iz zarodnih čebulic tako, da jeseni (po cvetenju) ali spomladi razdelite večje rastline. Za namnožitev lahko uporabite tudi semena, ki jih takoj ob zrelosti posejete na mešanico organske snovi, grobega peska ali perlita in listnega opada in kalite pri 10-13°C. Rastline iz semen bodo potrebovale več let, da poženejo prve cvetove. Pri vrsti N. bowdenii je to nekje med 5 in 6 let, pri vrsti N. sarniensis 4-5 let, pri pritlikavih predstavnikih pa nekje 3 leta.
Bolezni in škodljivci
Vsi predstavniki tega rodu so občutljivi na pojav volnatih uši. Po nekaterih virih pa tudi na narcisino muho.
Kombiniranje
Zelo dobra dopolnitev za nerine so jesenski podleski in jeseni cvetoče ciklame, ki poženejo ne koliko nižje cvetove v podobnih tonih. Na sončnem rastišču ob južni strani zidu jih lahko kombinirate z zvezdastim jasminom.