sroboti

Sroboti – čudovite vzpenjavke za vsak vrt

srobotiNe glede na trenutno vrtno “modo”, lahko na vrtovih vedno najdemo obeliske in pergole, ki jih preraščajo sroboti. Še posebej so pripravni za vrtove, ki že pokajo po šivih od številnih rastlin, saj za razliko od večine trajnic ne potrebujejo prostora v širino, temveč v višino.
Sroboti so zastopani s preko 300 vrstami in na stotinami sort. Kljub veliki raznolikosti pa lahko srobote združimo v tri skupine, ki so osnovane na času cvetenja in načinu nege. Velikosti cvetov lahko variirajo med 2 do 15 cm. Enako raznolike so tudi oblike cvetov. Najdemo lahko zvonaste, zvezdaste in vazaste cvetove. Njihov način rasti jim omogoča vzpenjanje ob pergolah in ograjah, ne morejo pa se oprijeti golih zidov.

Sroboti potrebujejo sonce

Sroboti potrebujejo svetel sončen prostor za liste, hkrati pa potrebujejo osenčene korenine. Sončno rastišče z pet do šest ur direktnega sonca je primerno mesto za srobot. Številni sroboti lahko uspevajo tudi na bolj senčnih legah, vendar tvorijo manj cvetov. Pomembna za dobro uspevanje srobotov so hladna tla, kar lahko dosežemo z zastirko, pokrovnicami in grmovnicami.
Ob sajenju izkopljite 45-60 cm širšo in 15-20 cm globljo luknjo kot je koreninska gruda kupljenega srobota. Luknja naj bo vsaj 60 cm oddaljena od zidu ali 90 cm od drevesa, če bomo srobot vzpenjali na drevo. V luknjo natrosimo kompost in umetno gnojilo. Srobot posadimo, predel korenin in okoliške prsti pa prekrijemo z debelo plastjo zastirke. Dodatno zasadimo pokrovnice in/ali grmičevje, ki zakrije korenine in spodnji del stebla.

Gnojenje in obrezovanje srobotov

Za bujno cvetenje pri srobotu je potrebno nekaj potrpljenja. Sroboti potrebujejo 2-3 leta preden se utrdijo in obilno zacvetijo. Za zagotavljanje zadostne količine hranil jih vsako pomlad pognojimo z popolnim umetnim gnojilom, dodamo kompost in zastirko.

Skupina 1: Zgodaj cvetoči sroboti

Sroboti, ki spadajo v to skupino so: Clematis alpina, C. montana, C. armandii, C. macropetala in njihove sorte. Zgodaj cvetoči sroboti cvetijo na poganjkih prejšnjega leta. Obrezujemo jih po cvetenju.
Odstranjujemo predvsem odcvetele cvetove in mrtve poganjke. Ta skupina srobotov ne potrebuje močnega reza. Cvetovi so majhni in zvonasto oblikovani.

Skupina 2: Zgodaj in poleti cvetoči velecvetni sroboti

Znan kultivar iz te skupine je ‘Nelly Moser’. Cvetijo pozno spomladi in v zgodnjem poletju. Sroboti iz te skupine nosijo cvetove na stranskih poganjkih lanske rasti. Navadno ob koncu poletja ponovno zacvetijo. Med njimi najdemo tudi nekatere glamurozne kultivarje z polnimi cvetovi, ki vsako leto zacvetijo enkrat z polnimi in enkrat z enojnimi cvetovi. Bele polne cvetove ima kultivar ‘Duchess of Edinburgh’, v vijoličasti pa ‘Vyvyan Pennell’.
Obrezujemo jih pred začetkom rasti zgodaj spomladi. Odstranimo ves odmrli les in skrajšamo poganjke do prvega para zdravih brstov (od zgoraj navzdol). Po cvetenju lahko odrežemo tudi cvetove, kar rastlini prihrani energijo, ki bi jo vložila v tvorbo plodov. Cvetovi so veliki in zvezdasti. Lahko so enojni ali dvojni. Pri dvojnih cvetovih, obrezovanje omejimo na minimum, saj so za tvorbo cvetov potrebni zreli utrjeni poganjki.

Skupina 3: Pozno cvetoči sroboti

V to skupino spadajo vrste: C. jackmanii, C. paniculata, C. orientalis, C. texensis in C. viticella. Vsi cvetijo le na letošnjih poganjkih. Cvetijo od sredine poletja do pozne jeseni.
Obrezujemo jih jeseni na 1/3 dolžine poganjkov, ki jih zgodaj spomladi skrajšamo do prvega para zdravih brstov (od spodaj navzgor).

sroboti

Shematični prikaz obrezovanja srobotov.

Vsi sroboti ne gredo v višino

Vsi poznamo vzpenjave srobote, medtem ko so manj znana skupina nizki sroboti, ki se ne vzpenjajo. Očarljiv C. x durandii je primeren kot pokrovnica. Obstajajo pa tudi sroboti, ki jih lahko gojimo kot zelnate trajnice. Cvetijo od julija do oktobra – C. integrifolia ‘Rosea’ v rožnati, C. heracleifolia pa v vijoličasti barvi. Slednji ima tudi prijeten vonj po hijacintah.

Srobotova uvelost

Edini resen problem, ki nas lahko doleti ob gojenju srobotov je srobotova uvelost – rastlina nenadoma uvene in propade. Navadno se pojavi na mladih rastlinah (v prvih dveh letih). Rastlino moramo porezati skoraj do tal in navadno bo pognala nove poganjke in si ponovno opomogla. Pomembno pri tem je, da rastlino ob sajenju posadite 10 cm globje kot je bila posajena v loncu.
V koliko se problem redno ponavalja, se ognite velikocvetnim sortam, ki so najbolj občutljivi in raje posadite srobote C. viticella in C. texensis.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja