Arhiv oznak: zima

Bršljan je čudovita zimzelena vzpenjavka

bršljanPri izbiri vzpenjavk ne moremo prezreti bršljana. Poznamo 11 različnih vrst in preko 250 sort, ki so izredno preproste za vzgojo.

Različni listi na isti rastlini

Pri bršljanih najdemo dve obliki listov: mladostno obliko s 3-5 krpami, ki jo najdemo na aktivno rastičih poganjkih in odraslo obliko, ki enostavna in brez krp (na zrelih cvetočih poganjkih).
S svojimi zračnimi koreninami se bršljan z lahkoto pripenja tudi na gladke površine (celo steklo). Jeseni se na rastlini odprejo zeleno-rumeni cvetovi, ki jim sledijo črni, oranžni ali rumeni plodovi. Plodove se na rastlini obdržijo do zime in so hrana številnim pticam. Številne živali pa bodo z veseljem obiskale tudi njihove cvetove, saj so odličen vir nektarja v času, ko je cvetočih rastlin sorazmerno malo.

Kje bo bršljan najbolje uspeval

Z izjemo tal s stoječo vodo bo bršljan uspeval na skoraj vseh vrstah tal. Najraje pa ima bazična, dobro odcedna in s humusom bogata tla. Tolerijo tudi polno senco, čeprav kultivarji s večbarvnimi listi potrebujejo več svetlobe. Bršljani lahko brez problemov prezimijo na prostem, vendar bodo bolje uspevali na manj izpostavljenih mestih.
Bršljan lahko uporabimo tudi kot pokrovnico za senčna rastišča, kjer bo odlično zgledal v kombinaciji s ciklamami.

Nega bršljana

Mlade rastline porežemo na 15 cm višine in jih ne gnojimo, dokler se ne utrdijo. Zatem ji enkrat mesečno pognojimo s popolnim gnojilom. Bršljan obrezujemo po potrebi 2-3 krat letno. S tem boste preprečili, da bi rastlina prerasla prostor, ki ji je bil namenjen. Z rednim obrezovanjem je bršljan možno tudi oblikovati v najrazličnejše oblike. V ta namen izberite sorte z manjšimi listi, ki jih vzgojite na žičnate osnove. Potem je potrebno le še sproti odstranjevati poganjke, ki izraščajo in kvarijo obliko.

Bršljan zelo enostavno namnožimo sami

Bršljane najlažje razmnožimo tako, da mlada stebla pogrobamo. Poleti pa lahko naredimo tudi potaknjence iz letošnjega lesa. Potaknemo jih v lonec s kompostom in pokrijemo s prozorno plastično vrečko. Namesto komposta lahko uporabimo tudi mešanico palmine šote in perlita ali vermikulita.

Strupenost

Vsi deli bršljana povzročajo slabost, pri nekaterih ljudeh pa se lahko pojavijo tudi alergije ob stiku s sokom.

bršljanPogosto gojene vrste

Poglavitni vrsti bršljana sta navadni (Hedera helix) in irski (H. hibernica) bršljan. Obe vrsti tvorita gosto blazino listov in uspevata tudi na izčrpanih tleh ter v senci velikih dreves.
Še nekatere pogoste vrste bršljana, ki jih lahko srečamo na vrtovih:

  • Alžirski bršljan (H. canariensis) je pogosto gojen kot sobna rastlina in ga je potrebno prezimiti v rastljinaku ali hiši
  • Perzijski bršlljan (H. colchica) izvira iz Kavkaza in severnega Irana. Je sorazmerno počasi rastoča vrsta s temno zelenim listi. Sorta ‘Sulphur Heart’ ima nekrpate liste poškropljene z bledo zelenimi in rumenimi lisami.
  • Japonski bršljan (H. rhombea) so v Evropo zanesli pred več kot 100 leti. Ima majhne, 2-3 cm velike, temno zelene liste, ki so obrobljeni s tankim svetlim robom.
  • Nepalski bršljan (H. nepalensis) ima rjavo-rdeče obarvane mlade liste, ki z starostjo preidejo v svetlo zeleno barvo.

Nepozebnik odišavi zimske dneve

H. x intermedia 'Magic Fire'Nepozebniki so majhen rastlinski rod s tremi predstavniki v Severni Ameriki in po enim predstavnikov na Japonskem in v Kitajski. Iz daljnega Vzhoda izvirata japonski (Hamamelis japonica) in kosmati nepozebnik (H. mollis). Slednjega se pogosto goji kot okrasno rastlino. Obe vzhodni vrsti sta tudi starša priljubljenega križanca H. x intermedia. Dve pogosti sorti tega križanca sta ‘Jelena’ in ‘Diane’, ki sta poimenovani po naši rojakinji Jeleni Kovačič (ženi lastnika arboretuma, kjer sta bili sorti vzgojeni) in njeni hčerki Diani. Sorta ‘Jelena’ je živahen grm s široko rastjo in rumenimi cvetovi, medtem ko je sorta ‘Diane’ rdeče cvetoč nepozebnik.

Nepozebniki ne zrastejo preveliki

Nepozebniki so počasi rastoči listopadni grmi ali (redkeje) manjša drevesa, ki navadno zrastejo 3-8 metrov visoko. Listi so ovalni in široki, jeseni pa se obarvajo v živahne rumen, oranžne in rdeče tone.
Za prvi okras v letu pa poskrbijo zanimivi cvetovi, ki se odprejo že februarja in nam pričarajo prihajajočo pomlad. Cvetovi so lahko bledo do žvepleno rumeni, škrlatno rdeči ali bakreno oranžni in prijetno nadišavljeni (včasih za potrebujejo nekaj toplote, da razvijejo svoj vonj). Sestavljeni so iz štirih trakastih venčnih listov, ki se pri temperaturi pod lediščem zvijejo, nad temperaturo 0°C pa se ponovno razprejo. Pri tem barva cvetov sovpada z jesensko obarvanostjo drevesa.

Težave nepozebnikov

Bolezni in škodljivci navadno niso problem.

Nepozebniki so koristni tudi za nas

Uporabni del te rastline so skorja, mladi poganjki in listi. Pripravki iz skorje se lahko uporabljajo tako notranje kot zunanje. Notranje se predvsem uporablja za lajšanje driske, vnetega črevesja in v primeru notranjih krvavitev. Zunanje pa se predvsem uporablja za spiranje ran in manjših vnetnih ran na koži, ekcemov ter za lajšanje pikov žuželk. Pripravki nepozebnika tudi zmanjšajo krčne žile, saj krepi stene ven hkrati pa preprečuje njihovo pokanje. Poparek listov lahko uporabimo za lajšanje vnetij v ustni votlini in žrelu, za spiranje vnete očesne veznice, za razširjene žile na nogah ter za zaustavljanje krvavitev iz nosu.

Zimzelene rastline – pomembna struktura vrta

zimzelene rastlineZimzelene rastline so v zimskem delu leta še kako pomembne, saj pomagajo pri ohranjanju strukture na vrtu. Kar zamislite si vrt, ki je zasajen s samimi zelnatimi trajnicami in enoletnicami – pozimi bi postal zapuščena ravnica. Zimzelene rastline na to zimsko puščobo vnesejo barvo in razgibanost. Pri tem imamo na voljo celo paleto oblik in velikosti rastlin. Prvo kaj nam pride na misel ob zimzelenih rastlinah so seveda iglavci, pri čemer se že ti pojavljajo v stebričastih (npr. Juniperus communis ‘Hibernica’), pritlikavih (npr. Thuja occidentalis ‘Robusta Nana’) in plazečih (npr. Juniperus chinensis ‘Pfitzeriana Aurea’) oblikah. Prav tako raznovrstni so tudi odtenki njihovih iglic, saj segajo od modrikaste do rumeno zelene. Poleg iglavcev pa med zimzelenimi rastlinami najdemo tudi številne listavce kot sta npr. lovorikovec (Prunus laurocerasus) in bodika (Ilex aquifolium). Zimzelene rastline pa najdemo tudi med nižjimi trajnicami (npr. bilnicaFestuca glauca).
Poleg »zimske« uporabnosti zimzelenih rastlina lahko le-te s pridom uporabimo tudi pri zakrivanju različnih na pogled neprijetnih stvari kot je npr. lopa za orodje. Uporabne pa so tudi za povečevanje zasebnosti na vrtu, saj za razliko od listopadnih grmovnic in dreves, jeseni ne bodo odvrgle listja in odprla našega vrta tujim pogledom.

Zimzelene rastline na sodobni gredi…

Z nekaj izbranimi zimzelenimi rastlinami, ki rastejo iz grede prekrite z dekorativnim peskom, si lahko ustvarite nekakšno mešanico med japonskim peščenim vrtov s prefinjeno oblikovanimi rastlinami in med sodobno zasaditvijo, kjer je razgibanost zasaditve dosežena z raznolikostjo oblik rastlin in odtenki njihovega listja. Grmičke pušpana (Buxus sempervirens) in tise (Taxus baccata) oblikovane na kroglaste oblike posadite v »otočke«, med katerimi se bo raztezalo nekaj praznega prostora. Za svetlejše odtenke zelene barve posadite še pritlikav klek (Thuja occidentalis ‘Danica’). V kolikor bi želeli nekoliko bolj vertikalno razgibano zasaditev posadite še kakšen stebričasti brin (Juniperus communis ‘Hibernica’) ali pušpan vzgojen na steblo. Zraven okroglastih oblik grmovnic pa se lepo podajo mehki povešavi poganjki perjanke (Pennisetum alopecuroides ‘Hameln’), ki bodo tvorili prekrasen kontrast strogo oblikovanim zimzelenim grmičkom.

…ali s sredozemskim pridihom

Veliko zimzelenih rastlin lahko opazimo tudi med letovanjem ob morju, zato je z njimi zelo enostavno polepšati mediteranski vrt. Za polepšanje obmorskega vrta v ozadje posadite lovor (Laurus nobilis), ki bo poleg okusnih listov tvoril ozadje zasaditve. Obenj posadite nekoliko nižji in bolj čokat lovorikovec. Obe rastlini imate prekrasne temno zelene bleščeče liste, lovorikovec pa bo spomladi zacvetel še z belkastimi in omamno dišečimi cvetovi. V ospredje grede posadite še eno dišavnico – rožmarin, ki ga oblikujete na nizko živo mejo. Rožmarin bo lepo obrobil gredo, hkrati pa bo prekrasno zadišal, ko boste obregnili obenj. V osrednjem delu grede posadite še grmičke sivke (Lavandula angustifolia ‘Hidcote Blue’), ki jih kombinirate z bilnico in stebelnimi vrtnicami. Vrtnice bodo dvigovale svoje zelenkaste krošnje polne cvetov nad razgibanimi modrikastimi oblikami sivke in bilnice, ki bosta prevzeli vodilno vlogo, ko bodo vrtnice odcvetele. Najprej bo sivka sredi poletja odprla svoja vijoličasta socvetja, kasneje pa bo gredo s svojimi socvetji okrasila še bilnica.

Dreni z rdečimi stebli

Barviti dreni popestrijo zimski vrt

Dreni z barvitimi stebliPoleg različnih zimzelenih rastlin, ki dajejo pozimi vrtu potrebno strukturo, najdemo še celo vrsto grmovnic, ki pozimi vrt tudi barvito okrasijo. Pri tem ni nujno, da gre za cvetove in plodove, temveč lahko to dosežejo tudi z barvitimi stebli. Med to skupino grmovnic najdemo tudi številne drene, ki poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči ali celo škrlatno-črni barvi.

Kako poskrbimo za drene

Dreni skoraj ne potrebujejo oskrbe. Zadovoljni so skoraj na vsakih tleh, čeprav najbolje uspevajo ob nekoliko višji talni vlagi. Potrebujejo pa dovolj sonca, ki pomaga pri dozorevanju njihovih stebel. Vsakih nekoliko let jih pozno pozimi porežite na približno 5 cm višine, s čimer boste spodbudili rast številnih mladih in živahno obarvanih stebel. Stebla porežite na nekoliko različnih višinah, s čimer bo oblika grma nekoliko bolj razgibana. Lahko pa vsako leto odstranite tretjino do polovico stebel. Tako boste postopoma pomlajevali grm in hkrati ohranili strukturo grma. Takšen način je priporočljiv tudi za šibkejše grme kot npr. Cornus alba ‘Sibirica’. Za bujno razrast rastlino vsako leto pognojite z mineralnim gnojilom ali zrelim kompostom. Jeseni lahko naberete potaknjence in si namnožite svoje najljubše kultivarje, saj se potaknjenci drenov zelo dobro zakoreninjajo.

Dreni so primerni tudi za sodobno zasaditev

Dreni z rdečimi stebliBarvita stebla drenov pa lahko izkoristite tudi v nekoliko bolj sodobni zasaditvi. Še posebej bo zasaditev prišla do izraza, če imate na vrtu barvit zid, ki ga lahko izkoristite kot ozadje. Posadite dren Cornus sanguinea ‘Midwinter Fire’, ki bo pozimi »zagorel« z oranžno rumenimi stebli. V ozadje grede posadite še zimzeleno sarkoko (Sarcococca confusa), ki bo ob koncu zime zacvetela s prijetno dišečimi belimi cvetovi. V osrednji del grede posadite skimije (Skimmia japonica ‘Rubella’), ki dajala gredi strukturo, spomladi pa bo zacvetela z rdečkastimi cvetovi. V kolikor pa želite rdečkaste plodove, boste morali izbrati žensko rastlino kot je npr. sorta ‘Nymans’. Za pomladne cvetove dodajte še nepozebnik (Hamamelis x intermedia ‘Diana’), ki bo pozno pozimi odišavil vaš vrt s svojimi rdečkastimi cvetovi. Nepozebnik bo okrasil zasaditev tudi jeseni, ko se bo odel v živahno rdečo barvo. Ne pozabite zasaditi še spomladi cvetočih čebulnic kot npr. tulipanov in narcis. V ospredje grede lahko posadite tudi kačjo brado (Ophiopogon planiscarpus ‘Nigrescens’), ki bo s svojimi temnimi listi prijeten kontrast živahnejše obarvanim drenom.

Grmovnice za zimo polepšajo zimsko sivino

Grmovnice za zimo

Čeprav so topli poletni dnevi že zdavnaj minili, vaš vrt nikakor ne rabi oditi na zimsko spanje, saj ga bodo številne grmovnice polepšale in popestrile tudi v zimskem času.

Barvita stebla poživijo grede

Grmovnice za zimo - bodika

Z izbranimi grmovnicami lahko na zimsko gredo vnesemo precej živahne barvitosti. Pri tem pa ne uporabimo obarvanih cvetov in plodov, temveč barvita stebla. Med grmovnicami z barvitimi stebli najdemo številne drene, ki poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči ali celo škrlatno-črni barvi. Poskusite s kombiniranjem sort Cornus ‘Flaviramea’ in Cornus alba ‘Sibirica Variegata’. Prvi bo pognal pokončna zeleno rumena stebla, medtem ko bo sorta ‘Sibirica Variegata’ pozimi zasijala z živahnimi rdečimi stebli. Oba drena se bosta lepo dopolnjevala tudi v olistanemu stanju. Sorta ‘Flaviramea’ bo spomladi pognal temno zelene liste z modrikasto spodnjo stranjo in bo tvoril ozadje za belo obrobljene svetlo zelene liste belega drena.

Pri tem pa dreni še zdaleč niso edine grmovnice z barvitimi stebli. Sorta bele vrbe Salix alba ‘Chermesina’ bo kljub imenu pognala prekrasna koralno rdečkasta stebla, ki so dobra nadomestitev za drene. Lahko pa poskusite še s sorto robide Rubus cockburnianua ‘Goldenvale’, ki bo pozimi grede polepšala s svojimi belkastimi stebli. Pri tem morate samo paziti, da jo boste posadili pred temnejše ozadje iz zimzelenih grmovnic ali barvito steno, da bodo njena stebla resnično prišla do izraza.

Zimski cvetovi so še posebej dragoceni

Nikakor ne smemo spregledati tudi grmovnic, ki bodo pozimi šele odprle svoje prekrasne cvetove. Za dodatno barvitost gred ob koncu zime lahko posadite na svoj vrt volčin (Daphne bholua ‘Jacqueline Postili’), ki bo zacvetel s prekrasnimi rožnatimi cvetovi. Še dve pozimi cvetoči grmovnici sta sarkokoka (Sarcococca confusa) in skimija (Skimmia japonica). Obe rastlini sta zimzeleni in bosta gredi pozimi dajali tudi nujno potrebno strukturo. Na meji med zimo in pomladjo pa zacvetijo tudi nepozebniki. Posadite nepozebnik Hamamelis x intermedia ‘Diana’, ki bo pozno pozimi odišavil vaš vrt s svojimi rdečkastimi cvetovi. Prav čudoviti so tudi cvetovi bodnantanske brogovite (V. x bodnantense), ki bo na golih steblih v zimskem času odprla svoje prekrasno dišeče rožnate cvetove.

Živahni plodovi polepšajo zimski vrt

Poleg barvitih stebel in cvetov se lahko pri popestritvi zimskega vrta zanesete tudi na živahno obarvane plodove. Osrednje mesto med grmovnicami, ki bodo pozimi okrasile vaš vrt s krasnimi plodovi, si zagotovo zasluži bodika. Njeni rdeči, oranžni ali beli plodovi so prekrasen kontrast njenim bleščečim temno zelenim listom. Enkratna sorta bodike je ‘Handsworth New Silver’, ki ima kompaktno in gosto rast. Listi imajo široke bele lise, s čimer dodatno popestrijo zimske dneve.

Nekoliko nižja grmovnica za zimski vrt je tudi mahonija (Mahonia x media). Mahonijo bi lahko vključili tudi v skupino zgoraj omenjenih pozimi cvetočih grmovnic, vendar bodo poleg živahno rumenih cvetov, vrt polepšali tudi njeni modri plodovi.

nepozebnik

Zanimiv vrt tudi v zimskem času

Rdeča stebla drenaVečina ljudi v mesecih med novembrom in aprilom ne pričakuje veliko od svojega vrta, zaradi česar je kakršen koli okras vrta v tem času sprejet z odprtimi rokami.

Večina trajnic prezimi pod zemljo, kar pomeni, da za vzdrževanje strukture vrta potrebujemo rastline, ki ohranijo svoj obliko tudi v zimskem času. Zimzelene rastline so očitna izbira, pri čemer lahko pri nekaterih najdemo poleg zeleno obarvanih listov tudi raznobarvne jagode ali cvetove (npr. Viburnum tinus).

Vertikalna razgibanost vrta je še posebej pomembna v zimskem času, ko je večina gred popolnoma ravnih. Zasadite tudi nekaj visokih iglavcev, ki bodo razgibali vaš vrt v sivih zimskih dneh. Podobno lahko uporabite tudi obeliske.

Poskrbite, da so potke na vrtu pometene in urejene, saj lahko veliko prispevajo k obliki in teksturi vrta. Zanimivo je kako deli vrta, ki jih med sezono skoraj ne opazimo, pozimi postanejo pomembni oblikovalni elementi.

Zimzelene rastline za zimski okras

Večina trajnic prezimi pod zemljo, zaradi česar se hitro zgodi, da vrt pozimi izgleda kot dvodimenzionalna puščoba. Pri tem je vse kar manjka samo nekaj, kar bi ga malo razgibalo še v vertikalni smeri. Za razgibanost zimskega vrta lahko uporabimo različne gradbene elemente kot npr. loke ali pergole, lahko pa se zatečemo tudi k ustrezni izbiri rastlin. Med slednjimi so še posebej koristne zimzelene grmovnice, ki svoje liste in s tem tudi obliko, obdržijo tudi pozimi. Zimzelene rastline igrajo tako na zimskem vrtu najpomembnejšo vlogo, saj mu dajejo nujno potrebno strukturo in vertikalno razgibanost.

Navadno so prve podobe zimzelenih rastlin, na katere se spomnimo, ko pomislimo na zimski vrt, oblikovani grmički pušpana in tise. Čeprav jih pogosto povezujemo z veliki grajskimi vrtovi, se krasno podajo tudi na manjše vrtove, kjer jih zlahka vključimo v vse mogoče stile zasaditev. Čudovit dodatek za terase so tudi v velike glinene posode posajene krogle pušpana. Prekrasna zimzelena liste požene tudi facija (Fatsia japonica). Njeni arhitekturni listi so prekrasni tako na vrtu kot tudi v šopkih. Jeseni se jim pridružijo se kroglasta socvetja majhnih kremastih cvetov, ki nekoliko spominjajo na cvetove bršljana.

Več kot le zeleni listi

nepozebnikPoleg privlačnih listov, ki jih pogosto okrasi še slana pa lahko pri nekaterih zimzelenih rastlinah najdemo tudi raznobarvne jagode ali cvetove. Nenavadno pri tem je, da jih v sezoni pogosto skoraj ne opazimo, pozimi pa iste rastline zablestijo. Med sezono bi kaj lahko spregledali oljkovec (Eleagnus x ebbingei), medtem ko se pozimi ne morejo prenaužiti njegovih prijetnih dišav. Pri tem dišeči cvetovi oljkovca niso edini, ki jih lahko dodate na vaš vrt. Namesto oljkovca lahko posadite tudi nepozebnik (Hamamelis), farerovo brogovito (Viburnum farreri) ali dišeči kovačnik (Lonicera fragrantissima), ki bodo prav tako razširjale svoje vonjave po vašem zimskem vrtu. Dišeče grmovnice posadite blizu vhodov in glavnih vrtnih poti, kar vam bo dalo veliko priložnosti, da uživate v njihovih dišavah.

Pri večini rastlin, ki cvetijo pozimi, najdete cvetove, ki so nekoliko manjši od cvetov njihovih poletnih sorodnikov. Nikakor pa zimskim cvetovom ne manjka živahnih barv. Cvetovi zimskega jasmina (Jasminum nudiflorum) so npr. obarvani živo rumeno in pričarajo pomladno sonce tudi sredi zimske sivine. Jasmin posadite ob klop ali zid, na katerega bo naslanjal svoje povešave poganjke.

Na manjših vrtovih posadite grmičke skimije (Skimmia japonica). Poskusite s sorto ‘Rubella’, ki ne bo pognala rdečkastih plodov (gre za moško rastlino), temveč bo nad svojimi zimzelenimi listi odprla piramidasta socvetja polna majhnih rožnatih cvetov. Za rdeče jagode, posadite žensko rastlino kot sta sorti ‘Nymans’ in ‘Wakehurst White’.

V kolikor si zaželite pozimi cvetoče vzpenjavke, je prava izbira srobot Clematis cirrhosa var. purpurascens ‘Freckles’. Gre za prekrasen zimzelen srobot, ki bo zacvetel s čašastimi 2-3 cm velikimi kremastimi cvetovi, posejanimi z rožnatimi pegami.

Listopadne grmovnice za zimski okras

Poleg različnih zimzelenih rastlin, ki krasijo zimski vrt, najdemo še celo vrsto listopadnih grmovnic, ki popestrijo vrt s svojimi barvitimi stebli. Robida Rubus cockburnianus ‘Goldenvale’ bo pozimi polepšala grede s svojimi belkastimi stebli, medtem ko različne vrste drenov poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči ali celo škrlatno-črni barvi. Prekrasna je tudi bela vrba (Salix alba ‘Chermesina’), ki bo kljub imenu pognala koralno rdečkasta stebla. Dodatno lahko barvita stebla teh grmovnic poudarite s tem, da jih zasadite pred barvito steno ali pa med stebla postavite luči, ki jih bodo osvetljevala ob dolgih zimskih nočeh.

Tabela grmovnic z obarvanimi stebli:

Barva stebel
Rdeča Koralno rdeča Rumena Modrikasta Bela
Cornus alba ‘Elengatissima’ Salix alba ‘Chermesina’ C. sericea ‘Silver and Gold’ S. irroata Betula jaquemontii
C. alba ‘Siberica’ Prunus maackii S. matdudana ‘Golden Curls’ S. purpurea ‘Nana’ Rubus cockburnianua
C. alba ‘Argenteo-marginata’ C. sanguinea ‘Midwinter Fire’ S. daphnoides Rubus thibetanus
C. alba ‘Gouchalti’ C. sanguinea ‘Winter Beauty’ S. melanostachys
C. sericea Acer griseum
C. sericea ‘Cardinal’
C. sericeae ‘Isantii’
Rosa sericea pteracantha
S. matsudana ‘Scarlet Curls’
S. alba ‘Britzensis’
S. chanomeloides