Pri izbiri vzpenjavk ne moremo prezreti bršljana. Poznamo 11 različnih vrst in preko 250 sort, ki so izredno preproste za vzgojo.
Različni listi na isti rastlini
Pri bršljanih najdemo dve obliki listov: mladostno obliko s 3-5 krpami, ki jo najdemo na aktivno rastičih poganjkih in odraslo obliko, ki enostavna in brez krp (na zrelih cvetočih poganjkih).
S svojimi zračnimi koreninami se bršljan z lahkoto pripenja tudi na gladke površine (celo steklo). Jeseni se na rastlini odprejo zeleno-rumeni cvetovi, ki jim sledijo črni, oranžni ali rumeni plodovi. Plodove se na rastlini obdržijo do zime in so hrana številnim pticam. Številne živali pa bodo z veseljem obiskale tudi njihove cvetove, saj so odličen vir nektarja v času, ko je cvetočih rastlin sorazmerno malo.
Kje bo bršljan najbolje uspeval
Z izjemo tal s stoječo vodo bo bršljan uspeval na skoraj vseh vrstah tal. Najraje pa ima bazična, dobro odcedna in s humusom bogata tla. Tolerijo tudi polno senco, čeprav kultivarji s večbarvnimi listi potrebujejo več svetlobe. Bršljani lahko brez problemov prezimijo na prostem, vendar bodo bolje uspevali na manj izpostavljenih mestih.
Bršljan lahko uporabimo tudi kot pokrovnico za senčna rastišča, kjer bo odlično zgledal v kombinaciji s ciklamami.
Nega bršljana
Mlade rastline porežemo na 15 cm višine in jih ne gnojimo, dokler se ne utrdijo. Zatem ji enkrat mesečno pognojimo s popolnim gnojilom. Bršljan obrezujemo po potrebi 2-3 krat letno. S tem boste preprečili, da bi rastlina prerasla prostor, ki ji je bil namenjen. Z rednim obrezovanjem je bršljan možno tudi oblikovati v najrazličnejše oblike. V ta namen izberite sorte z manjšimi listi, ki jih vzgojite na žičnate osnove. Potem je potrebno le še sproti odstranjevati poganjke, ki izraščajo in kvarijo obliko.
Bršljan zelo enostavno namnožimo sami
Bršljane najlažje razmnožimo tako, da mlada stebla pogrobamo. Poleti pa lahko naredimo tudi potaknjence iz letošnjega lesa. Potaknemo jih v lonec s kompostom in pokrijemo s prozorno plastično vrečko. Namesto komposta lahko uporabimo tudi mešanico palmine šote in perlita ali vermikulita.
Strupenost
Vsi deli bršljana povzročajo slabost, pri nekaterih ljudeh pa se lahko pojavijo tudi alergije ob stiku s sokom.
Pogosto gojene vrste
Poglavitni vrsti bršljana sta navadni (Hedera helix) in irski (H. hibernica) bršljan. Obe vrsti tvorita gosto blazino listov in uspevata tudi na izčrpanih tleh ter v senci velikih dreves.
Še nekatere pogoste vrste bršljana, ki jih lahko srečamo na vrtovih:
- Alžirski bršljan (H. canariensis) je pogosto gojen kot sobna rastlina in ga je potrebno prezimiti v rastljinaku ali hiši
- Perzijski bršlljan (H. colchica) izvira iz Kavkaza in severnega Irana. Je sorazmerno počasi rastoča vrsta s temno zelenim listi. Sorta ‘Sulphur Heart’ ima nekrpate liste poškropljene z bledo zelenimi in rumenimi lisami.
- Japonski bršljan (H. rhombea) so v Evropo zanesli pred več kot 100 leti. Ima majhne, 2-3 cm velike, temno zelene liste, ki so obrobljeni s tankim svetlim robom.
- Nepalski bršljan (H. nepalensis) ima rjavo-rdeče obarvane mlade liste, ki z starostjo preidejo v svetlo zeleno barvo.
Nepozebniki so majhen rastlinski rod s tremi predstavniki v Severni Ameriki in po enim predstavnikov na Japonskem in v Kitajski. Iz daljnega Vzhoda izvirata japonski (Hamamelis japonica) in kosmati nepozebnik (H. mollis). Slednjega se pogosto goji kot okrasno rastlino. Obe vzhodni vrsti sta tudi starša priljubljenega križanca H. x intermedia. Dve pogosti sorti tega križanca sta ‘Jelena’ in ‘Diane’, ki sta poimenovani po naši rojakinji Jeleni Kovačič (ženi lastnika arboretuma, kjer sta bili sorti vzgojeni) in njeni hčerki Diani. Sorta ‘Jelena’ je živahen grm s široko rastjo in rumenimi cvetovi, medtem ko je sorta ‘Diane’ rdeče cvetoč nepozebnik.
Zimzelene rastline so v zimskem delu leta še kako pomembne, saj pomagajo pri ohranjanju strukture na vrtu. Kar zamislite si vrt, ki je zasajen s samimi zelnatimi trajnicami in enoletnicami – pozimi bi postal zapuščena ravnica. Zimzelene rastline na to zimsko puščobo vnesejo barvo in razgibanost. Pri tem imamo na voljo celo paleto oblik in velikosti rastlin. Prvo kaj nam pride na misel ob zimzelenih rastlinah so seveda iglavci, pri čemer se že ti pojavljajo v stebričastih (npr. Juniperus communis ‘Hibernica’), pritlikavih (npr. Thuja occidentalis ‘Robusta Nana’) in plazečih (npr. Juniperus chinensis ‘Pfitzeriana Aurea’) oblikah. Prav tako raznovrstni so tudi odtenki njihovih iglic, saj segajo od modrikaste do rumeno zelene. Poleg iglavcev pa med zimzelenimi rastlinami najdemo tudi številne listavce kot sta npr. 
Poleg različnih zimzelenih rastlin, ki dajejo pozimi vrtu potrebno strukturo, najdemo še celo vrsto grmovnic, ki pozimi vrt tudi barvito okrasijo. Pri tem ni nujno, da gre za cvetove in plodove, temveč lahko to dosežejo tudi z barvitimi stebli. Med to skupino grmovnic najdemo tudi številne drene, ki poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči ali celo škrlatno-črni barvi.
Barvita stebla drenov pa lahko izkoristite tudi v nekoliko bolj sodobni zasaditvi. Še posebej bo zasaditev prišla do izraza, če imate na vrtu barvit zid, ki ga lahko izkoristite kot ozadje. Posadite dren Cornus sanguinea ‘Midwinter Fire’, ki bo pozimi »zagorel« z oranžno rumenimi stebli. V ozadje grede posadite še zimzeleno sarkoko (Sarcococca confusa), ki bo ob koncu zime zacvetela s prijetno dišečimi belimi cvetovi. V osrednji del grede posadite skimije (Skimmia japonica ‘Rubella’), ki dajala gredi strukturo, spomladi pa bo zacvetela z rdečkastimi cvetovi. V kolikor pa želite rdečkaste plodove, boste morali izbrati žensko rastlino kot je npr. sorta ‘Nymans’. Za pomladne cvetove dodajte še nepozebnik (Hamamelis x intermedia ‘Diana’), ki bo pozno pozimi odišavil vaš vrt s svojimi rdečkastimi cvetovi. Nepozebnik bo okrasil zasaditev tudi jeseni, ko se bo odel v živahno rdečo barvo. Ne pozabite zasaditi še spomladi cvetočih čebulnic kot npr. tulipanov in narcis. V ospredje grede lahko posadite tudi kačjo brado (Ophiopogon planiscarpus ‘Nigrescens’), ki bo s svojimi temnimi listi prijeten kontrast živahnejše obarvanim drenom.
Večina ljudi v mesecih med novembrom in aprilom ne pričakuje veliko od svojega vrta, zaradi česar je kakršen koli okras vrta v tem času sprejet z odprtimi rokami.
Poleg privlačnih listov, ki jih pogosto okrasi še slana pa lahko pri nekaterih zimzelenih rastlinah najdemo tudi raznobarvne jagode ali cvetove. Nenavadno pri tem je, da jih v sezoni pogosto skoraj ne opazimo, pozimi pa iste rastline zablestijo. Med sezono bi kaj lahko spregledali oljkovec (Eleagnus x ebbingei), medtem ko se pozimi ne morejo prenaužiti njegovih prijetnih dišav. Pri tem dišeči cvetovi oljkovca niso edini, ki jih lahko dodate na vaš vrt. Namesto oljkovca lahko posadite tudi