Arhiv oznak: zimzeleni listi

Bršljan je čudovita zimzelena vzpenjavka

bršljanPri izbiri vzpenjavk ne moremo prezreti bršljana. Poznamo 11 različnih vrst in preko 250 sort, ki so izredno preproste za vzgojo.

Različni listi na isti rastlini

Pri bršljanih najdemo dve obliki listov: mladostno obliko s 3-5 krpami, ki jo najdemo na aktivno rastičih poganjkih in odraslo obliko, ki enostavna in brez krp (na zrelih cvetočih poganjkih).
S svojimi zračnimi koreninami se bršljan z lahkoto pripenja tudi na gladke površine (celo steklo). Jeseni se na rastlini odprejo zeleno-rumeni cvetovi, ki jim sledijo črni, oranžni ali rumeni plodovi. Plodove se na rastlini obdržijo do zime in so hrana številnim pticam. Številne živali pa bodo z veseljem obiskale tudi njihove cvetove, saj so odličen vir nektarja v času, ko je cvetočih rastlin sorazmerno malo.

Kje bo bršljan najbolje uspeval

Z izjemo tal s stoječo vodo bo bršljan uspeval na skoraj vseh vrstah tal. Najraje pa ima bazična, dobro odcedna in s humusom bogata tla. Tolerijo tudi polno senco, čeprav kultivarji s večbarvnimi listi potrebujejo več svetlobe. Bršljani lahko brez problemov prezimijo na prostem, vendar bodo bolje uspevali na manj izpostavljenih mestih.
Bršljan lahko uporabimo tudi kot pokrovnico za senčna rastišča, kjer bo odlično zgledal v kombinaciji s ciklamami.

Nega bršljana

Mlade rastline porežemo na 15 cm višine in jih ne gnojimo, dokler se ne utrdijo. Zatem ji enkrat mesečno pognojimo s popolnim gnojilom. Bršljan obrezujemo po potrebi 2-3 krat letno. S tem boste preprečili, da bi rastlina prerasla prostor, ki ji je bil namenjen. Z rednim obrezovanjem je bršljan možno tudi oblikovati v najrazličnejše oblike. V ta namen izberite sorte z manjšimi listi, ki jih vzgojite na žičnate osnove. Potem je potrebno le še sproti odstranjevati poganjke, ki izraščajo in kvarijo obliko.

Bršljan zelo enostavno namnožimo sami

Bršljane najlažje razmnožimo tako, da mlada stebla pogrobamo. Poleti pa lahko naredimo tudi potaknjence iz letošnjega lesa. Potaknemo jih v lonec s kompostom in pokrijemo s prozorno plastično vrečko. Namesto komposta lahko uporabimo tudi mešanico palmine šote in perlita ali vermikulita.

Strupenost

Vsi deli bršljana povzročajo slabost, pri nekaterih ljudeh pa se lahko pojavijo tudi alergije ob stiku s sokom.

bršljanPogosto gojene vrste

Poglavitni vrsti bršljana sta navadni (Hedera helix) in irski (H. hibernica) bršljan. Obe vrsti tvorita gosto blazino listov in uspevata tudi na izčrpanih tleh ter v senci velikih dreves.
Še nekatere pogoste vrste bršljana, ki jih lahko srečamo na vrtovih:

  • Alžirski bršljan (H. canariensis) je pogosto gojen kot sobna rastlina in ga je potrebno prezimiti v rastljinaku ali hiši
  • Perzijski bršlljan (H. colchica) izvira iz Kavkaza in severnega Irana. Je sorazmerno počasi rastoča vrsta s temno zelenim listi. Sorta ‘Sulphur Heart’ ima nekrpate liste poškropljene z bledo zelenimi in rumenimi lisami.
  • Japonski bršljan (H. rhombea) so v Evropo zanesli pred več kot 100 leti. Ima majhne, 2-3 cm velike, temno zelene liste, ki so obrobljeni s tankim svetlim robom.
  • Nepalski bršljan (H. nepalensis) ima rjavo-rdeče obarvane mlade liste, ki z starostjo preidejo v svetlo zeleno barvo.

Zimzelene rastline – pomembna struktura vrta

zimzelene rastlineZimzelene rastline so v zimskem delu leta še kako pomembne, saj pomagajo pri ohranjanju strukture na vrtu. Kar zamislite si vrt, ki je zasajen s samimi zelnatimi trajnicami in enoletnicami – pozimi bi postal zapuščena ravnica. Zimzelene rastline na to zimsko puščobo vnesejo barvo in razgibanost. Pri tem imamo na voljo celo paleto oblik in velikosti rastlin. Prvo kaj nam pride na misel ob zimzelenih rastlinah so seveda iglavci, pri čemer se že ti pojavljajo v stebričastih (npr. Juniperus communis ‘Hibernica’), pritlikavih (npr. Thuja occidentalis ‘Robusta Nana’) in plazečih (npr. Juniperus chinensis ‘Pfitzeriana Aurea’) oblikah. Prav tako raznovrstni so tudi odtenki njihovih iglic, saj segajo od modrikaste do rumeno zelene. Poleg iglavcev pa med zimzelenimi rastlinami najdemo tudi številne listavce kot sta npr. lovorikovec (Prunus laurocerasus) in bodika (Ilex aquifolium). Zimzelene rastline pa najdemo tudi med nižjimi trajnicami (npr. bilnicaFestuca glauca).
Poleg »zimske« uporabnosti zimzelenih rastlina lahko le-te s pridom uporabimo tudi pri zakrivanju različnih na pogled neprijetnih stvari kot je npr. lopa za orodje. Uporabne pa so tudi za povečevanje zasebnosti na vrtu, saj za razliko od listopadnih grmovnic in dreves, jeseni ne bodo odvrgle listja in odprla našega vrta tujim pogledom.

Zimzelene rastline na sodobni gredi…

Z nekaj izbranimi zimzelenimi rastlinami, ki rastejo iz grede prekrite z dekorativnim peskom, si lahko ustvarite nekakšno mešanico med japonskim peščenim vrtov s prefinjeno oblikovanimi rastlinami in med sodobno zasaditvijo, kjer je razgibanost zasaditve dosežena z raznolikostjo oblik rastlin in odtenki njihovega listja. Grmičke pušpana (Buxus sempervirens) in tise (Taxus baccata) oblikovane na kroglaste oblike posadite v »otočke«, med katerimi se bo raztezalo nekaj praznega prostora. Za svetlejše odtenke zelene barve posadite še pritlikav klek (Thuja occidentalis ‘Danica’). V kolikor bi želeli nekoliko bolj vertikalno razgibano zasaditev posadite še kakšen stebričasti brin (Juniperus communis ‘Hibernica’) ali pušpan vzgojen na steblo. Zraven okroglastih oblik grmovnic pa se lepo podajo mehki povešavi poganjki perjanke (Pennisetum alopecuroides ‘Hameln’), ki bodo tvorili prekrasen kontrast strogo oblikovanim zimzelenim grmičkom.

…ali s sredozemskim pridihom

Veliko zimzelenih rastlin lahko opazimo tudi med letovanjem ob morju, zato je z njimi zelo enostavno polepšati mediteranski vrt. Za polepšanje obmorskega vrta v ozadje posadite lovor (Laurus nobilis), ki bo poleg okusnih listov tvoril ozadje zasaditve. Obenj posadite nekoliko nižji in bolj čokat lovorikovec. Obe rastlini imate prekrasne temno zelene bleščeče liste, lovorikovec pa bo spomladi zacvetel še z belkastimi in omamno dišečimi cvetovi. V ospredje grede posadite še eno dišavnico – rožmarin, ki ga oblikujete na nizko živo mejo. Rožmarin bo lepo obrobil gredo, hkrati pa bo prekrasno zadišal, ko boste obregnili obenj. V osrednjem delu grede posadite še grmičke sivke (Lavandula angustifolia ‘Hidcote Blue’), ki jih kombinirate z bilnico in stebelnimi vrtnicami. Vrtnice bodo dvigovale svoje zelenkaste krošnje polne cvetov nad razgibanimi modrikastimi oblikami sivke in bilnice, ki bosta prevzeli vodilno vlogo, ko bodo vrtnice odcvetele. Najprej bo sivka sredi poletja odprla svoja vijoličasta socvetja, kasneje pa bo gredo s svojimi socvetji okrasila še bilnica.

Grmovnice za zimo polepšajo zimsko sivino

Grmovnice za zimo

Čeprav so topli poletni dnevi že zdavnaj minili, vaš vrt nikakor ne rabi oditi na zimsko spanje, saj ga bodo številne grmovnice polepšale in popestrile tudi v zimskem času.

Barvita stebla poživijo grede

Grmovnice za zimo - bodika

Z izbranimi grmovnicami lahko na zimsko gredo vnesemo precej živahne barvitosti. Pri tem pa ne uporabimo obarvanih cvetov in plodov, temveč barvita stebla. Med grmovnicami z barvitimi stebli najdemo številne drene, ki poženejo stebla v rumeni, oranžno-rumeni, rdeči, koralno rdeči ali celo škrlatno-črni barvi. Poskusite s kombiniranjem sort Cornus ‘Flaviramea’ in Cornus alba ‘Sibirica Variegata’. Prvi bo pognal pokončna zeleno rumena stebla, medtem ko bo sorta ‘Sibirica Variegata’ pozimi zasijala z živahnimi rdečimi stebli. Oba drena se bosta lepo dopolnjevala tudi v olistanemu stanju. Sorta ‘Flaviramea’ bo spomladi pognal temno zelene liste z modrikasto spodnjo stranjo in bo tvoril ozadje za belo obrobljene svetlo zelene liste belega drena.

Pri tem pa dreni še zdaleč niso edine grmovnice z barvitimi stebli. Sorta bele vrbe Salix alba ‘Chermesina’ bo kljub imenu pognala prekrasna koralno rdečkasta stebla, ki so dobra nadomestitev za drene. Lahko pa poskusite še s sorto robide Rubus cockburnianua ‘Goldenvale’, ki bo pozimi grede polepšala s svojimi belkastimi stebli. Pri tem morate samo paziti, da jo boste posadili pred temnejše ozadje iz zimzelenih grmovnic ali barvito steno, da bodo njena stebla resnično prišla do izraza.

Zimski cvetovi so še posebej dragoceni

Nikakor ne smemo spregledati tudi grmovnic, ki bodo pozimi šele odprle svoje prekrasne cvetove. Za dodatno barvitost gred ob koncu zime lahko posadite na svoj vrt volčin (Daphne bholua ‘Jacqueline Postili’), ki bo zacvetel s prekrasnimi rožnatimi cvetovi. Še dve pozimi cvetoči grmovnici sta sarkokoka (Sarcococca confusa) in skimija (Skimmia japonica). Obe rastlini sta zimzeleni in bosta gredi pozimi dajali tudi nujno potrebno strukturo. Na meji med zimo in pomladjo pa zacvetijo tudi nepozebniki. Posadite nepozebnik Hamamelis x intermedia ‘Diana’, ki bo pozno pozimi odišavil vaš vrt s svojimi rdečkastimi cvetovi. Prav čudoviti so tudi cvetovi bodnantanske brogovite (V. x bodnantense), ki bo na golih steblih v zimskem času odprla svoje prekrasno dišeče rožnate cvetove.

Živahni plodovi polepšajo zimski vrt

Poleg barvitih stebel in cvetov se lahko pri popestritvi zimskega vrta zanesete tudi na živahno obarvane plodove. Osrednje mesto med grmovnicami, ki bodo pozimi okrasile vaš vrt s krasnimi plodovi, si zagotovo zasluži bodika. Njeni rdeči, oranžni ali beli plodovi so prekrasen kontrast njenim bleščečim temno zelenim listom. Enkratna sorta bodike je ‘Handsworth New Silver’, ki ima kompaktno in gosto rast. Listi imajo široke bele lise, s čimer dodatno popestrijo zimske dneve.

Nekoliko nižja grmovnica za zimski vrt je tudi mahonija (Mahonia x media). Mahonijo bi lahko vključili tudi v skupino zgoraj omenjenih pozimi cvetočih grmovnic, vendar bodo poleg živahno rumenih cvetov, vrt polepšali tudi njeni modri plodovi.