Avgustovska vročina in spomini na prijeten dopust v oddaljenih krajih ali samo sanjarjenje o njem, so odlična osnova za vnos nekaj eksotike tudi na vaš vrt.
Številne rastline za vroče sončne lege hitro prepoznamo po srebrnih listih. Listom dajejo barvo pravzaprav listne dlačice, ki na gosto prekrivajo rastline in jih tako varujejo pred premočnim soncem ter preveliko izgubo vode. Z njihovimi listi lahko prijetno zmehčamo zasaditve na sončni gredi. Na soncu uspevajo tudi sukulenti, ki so prave kamele rastlinskega sveta. V svojih mesnatih listih lahko vskladiščijo dovolj vode, da preživijo tudi dolgotrajno sušo.
Pri vseh rastlinah, ki uspevajo na sončnem in vročem rastišču pa je pomembno, da jim zagotovimo dobro odcedna tla, saj ne marajo zastajanja vode. Stoječa voda lahko povzroči gnitje korenin in propad rastline. V koliko so vaša tla težka in zadržujejo vodo, pred sajenjem vanje vdelajte večje količine grobega peska.
Rastline z velikimi listi kot npr. bananovec in kane so rastline, ki neverjetno poživijo vaš vrt. V zadnjem času so postale precej popularne, saj ljudje vedno več potujemo, hkrati pa vedno več teh eksotičnih rastlin zaide v naše vrtne centre. Pri tem so številne med njimi precej nezahtevne za vzgojo, čeprav jih večina ne prezimi na prostem.
Z nekaj velikolistnimi rastlinami, praprotmi, palmami in bambusom, ki jim dodamo še nekaj cvetočih rastlin, lahko hitro pričaramo pravo eksotiko na vsakem vrtu. V ozadje grede postavite bambuse kot npr. Phyllostachys aureosulcata ali Fargesia murieliae, ki bodo gredi dali strukturo. Ograjo pa bo z lahkoto prekrila pasijonka, ki bo celo poletje tvorila prekrasne cvetove. Vrsta Passiflora caerulea ob milih zimah prezimi celo v kontinentalni Sloveniji. Ne pozabite tudi na kane (Canna x hybrida), pri katerih lahko poleg barve cvetov, izbirate še med številnimi kultivarji s čudovito obarvanimi listi. Kultivar 'Durban' ima npr. prekrasne temnordeče liste s svetlimi progami, ki bodo živ kontrast proti sveže zelenim listom japonskega bananovca (Musa basjoo).
Sonce in toplota nam sama od sebe pričarata spomine na počitnice v Sredozemlju. Tudi na svojem vrtu si lahko na sončnem mestu uredimo prijeten kotiček s sredozemskimi rastlinami. Posadite si grmičke sivke (npr. Lavandula angustifolia 'Hidcote') in rožmarina (Rosmarinus officinalis), ki vas bodo razvajali s prijetnimi dišavami. Blazinice timijana (Thymus sp.) pa lahko posadite kar med tlakovce terase in potk, kjer bodo oddajale svoje dišave vsakič, ko boste dregnili obnje.
Za nekaj vertikalne razgibanosti dodajte suličaste liste juke (Yucca filamentosa) ali novozelandskega saša (Phormium). Nasadite lahko tudi hibiskus, med katerimi je vrsta Hibiscus syriacus pri nas prezimna, medtem ko boste njene bolj topljoljubne sorodnike morali pred zmrzaljo umakniti v rastlinjak ali hišo. V lonce lahko poleg hibiskusa posadite tudi bugenvilejko (Bougenvillea), oleander (Nerium oleander) in sukulente kot npr. Aeonium 'Zwartkop'. Slednji je s svojimi skoraj črnimi listin prava posebnost. Prijetno dišeče cvetove pa imajo tudi vrtnice, ki ne smejo manjkati na nobenem sredozemskem vrtu.
Rastline iz tropskih klimatov pri nas ne morejo prezimiti na prostem, zaradi česar jih moramo pred prvo zmrzalijo umakniti v rastlinjak ali hišo. Več o prezimovanju lončnic.
Občutljive gomoljnice kot so npr. kane in dalije lahko pustimo v zemlji, dokler prvi mraz ne uniči poganjkov. Takrat jih izkopljemo, očistimo zemlje in posušimo. Gomolje nato vskladiščimo v hladnem prostoru. Več o prezimovanju gomoljic.
Bananovec lahko zraste do velikosti manjšega drevesa, zaradi česar ga navadno nekoliko težje prezimimo. Manjše rastline lahko izkopljemo in presadimo v lonec, ki ga postavimo na toplo sončno mesto. Večje rastline japonskega bananovca lahko poskusite prezimiti na prostem. Porežite jim liste, rastni vršiček na vrhu poganjka pa dobro zaščitite s slamo in listjem. Nasprotno lahko bananovcu odstranite ves poganjek in na gredi ali v rastlinjaku prezimite samo korenine.
Večina dišavnic lahko prezimi na prostem, v koliko pa vas za kakšno še posebej skrbi, jo lahko dodatno zaščitite. Pri rastlinah, pri katerih morajo preživeti samo korenine, prekrijte bazo stebla in okoliško zemljo z mešanico peska in komposta. S tem boste preprečili prodiranje mraza v globino tal. Pri rastlinah, pri katerih pa morajo preživeti tudi poganjki, pa rastline obdajte z listjem ali slamo, ki jo povežete z mrežo ali vrvjo.
Še več rastlin primernih za senco najdete na naši strani ljubiteljic sence.
Matevž Likar © 2005-2025 - Pogoji uporabe