Gniloba korenin in koreninskega vratu

Bolezen povzroča gliva Phytophtora cinnamoni, ki okuži koreninski system. Pri nekaterih sortah rododendronov okužba povzroči samo zavrto rast, medtem ko pri drugih lahko pride do propada celoten rastline.
Značilni simptomi so rdečkaste korenine, ki je kasneje opazno tudi nad koreninskim vratom.
Bolezen preprečujemo s pravilno pripravo substrata, ki mora biti dobro odceden. Rastline moramo posaditi do globine, do katere do bile posajene v loncu (in ne globje). Na mesto, kjer je rasla okužena rastlina lahko ponovno posadimo samo odporne rastline, saj ostane okužba prisotna v tleh.

Fitoftora rododendronov

Od leta 2003 je bolezen prisotna tudi v Sloveniji. Simptomi bolezni se najprej izrazijo kot odmiranje vejic in listov, ki mu sledi odmiranje večjih vej. Rjave do črne lise se najprej pojavijo pri vrhu veje in se nato širijo ob veji navzdol. Na listih opazimo potemnele listne peclje. Potemni pa tudi listna ploskev.
Pojav bolezni preprečujemo tako, da ne zalivamo rastlin po listih. Rododendroni tudi ne marajo zastajajoče vode v tleh in previsokih koncentracij dušika. Pomembno pa je, da rastline kupite pri preizkušenemu prodajalcu, saj se bolezen širi predvsem preko trgovine z rastlinami.

Cvetni ožig

Bolezen povzroča gliva Ovulinia azaleae, ki uničuje predvsem cvetove azalej, čeprav lahko okuži tudi rododendrone.
Prvi simptomi se izrazijo kot majhne pege nepravilnih oblik, ki dajejo cvetovom videz pegavosti. Na obarvanih cvetovih so pege bele, na belih pa rjave barve. Postopoma se pege povečujejo in postajajo mehke ter zvodenele. Napadeni cvetovi zgnijejo in ostanejo pritrjeni na rastlino.
Bolezen omejite z rednim odstranjevanjem okuženih cvetov in pravilnim zalivanjem (ne rosite rastlin). Pod obolelimi rastlinami zamenjajte zastirko, saj gliva prezimi v tleh.

Pegavost listov

Pegavost listov pri rododendronih in azalejah povzroča več različnih vrst gliv (Cercospora sp., Septoria sp., Phyllosticta sp. in Colletotrichum sp.).
Na listih opazimo temno rjave pege, ki jih lahko obdajajo svetlejša področja. Sčasoma se pege povečujejo in prekrijejo cel list, ki nato odpade. Bolezen ni nevarna za rastline in navadno škropljenje s fungicidi ni potrebno. Prekomerne okužbe lahko zavirate z rednim odstranjevanjem odvrženih listov.

Odmiranje rododendronov

Odmiranje rododendronov povzroča gliva Botryosphaeria dothidea, medtem ko enake simptome pri azalejah povzroča okužba z glivo Phomopsis sp.
Navadno na zdravi rastlini opazimo odmiranje vej. Listi nenadoma odmrejo, vendar ostanejo pritrjeni na rastlino do poletja. Na odraslih rastlinah lahko navadno opazimo samo eno obolelo vejo. Če z nožem odstranimo skorjo, opazimo pod njo rdeče-rjavo razbarvanje lesa, medtem ko je les pri azalejah rjavkasto obarvan.
Odmiranje rododendronov težko zatremo. Rastline moramo čim manj izpostavljati stresu (redno zalivanje ob suši, itd.). Obolele veje odrežite in uničite. Med obrezovanjem orodje razkužite z razredčeno varekino (1 del varekine in 9 delov vode).

Debeljenje listov azalej

Debeljenje listov na rododendronih in azalejah povzroča gliva Exobasidium vacinii, ki je zelo pogosta bolezen azalej.
V aprilu in maju se na obolelih rastlinah opazijo deformirani listi in popki. Listi postanejo odebeljeni, mesnati in svetlo zelene do bele barve. V kasnejših fazah bolezni so listi prekriti z belo prevleko. Če listov ne odstranimo porjavijo.
Bolezen le redko povzroča večje težave, zaradi česar škropljenje s fungicidi ni potrebno. Vse liste, ki kažejo znake bolezni enostavno sproti odstranite.

Antraknoza

Antraknozo povzroča gliv Glomerella cingulata. Najprej na obolelih rastlinah opazimo razbarvanje vršičkov listov. Ti počasi postanejo svetlo do temno rjave barve. Zgornja plast obolelega lista se lahko odlušči. Kasneje se razbarvanje širi od konice lista proti bazi in prekrije ves list. Bolezen lahko zatirate z ustreznimi fungicidi.

The post Kaj pesti vaš rodendron – bolezni rododendronov appeared first on Okrasni vrt.

Rododendroni potrebujejo kisla tla

Rododendroni ne marajo močnega vetra in neposrednega opoldanskega sonca. Najbolje uspevajo na vzhodnih in severnih straneh hiš. V primeru, da jih posadimo na odprtem, izberemo rastišče, kjer se izmenjavata sonce in senca. Sadimo jih v času dormance – spomladi ali jeseni. Številne vrtnarije gojijo rododendrone v mešanici šote, zato je dobro, če jo dodamo tudi v sadilno jamo, da se rastline lažje navadijo na spremenjene razmere. Rododendroni ljubijo dobro odcedna tla z veliko organske snovi. V težkih glinastih tleh lahko rododendrone posadimo v visoke grede ali pa jim moramo zagotoviti dobro odvodnjavanje. Rododendroni tudi ne prenašajo alkalnih tal. Zaradi številnih zahtev je najbolje, da izkopljemo veliko sadilno jamo, v katero dodamo vsa sredstva za izboljšavo lastnosti tal. Izkopano zemljo zmešamo s šoto in po potrebi še z žveplom, ki bo znižalo pH tal.

Kako poskrbimo za rodendrone

Rododendroni imajo dokaj plitve korenine, zaradi česar jim moramo poleti močno zalivati, hkrati pa moramo paziti, da ne poškodujemo korenin pri odstranjevanju plevelov. Priporočljiva je tudi uporaba zastirke, ki zmanjšuje izparevanje vode in hkrati pa preprečuje rast različnim plevelom.
Pri gnojenju rododendronov se moramo izogibati uporabi alkalnih gnojil. Rastline pognojimo takoj po cvetenju. Po potrebi (če pride do kloroz) dodajamo še elemente kot sta magnezij (Mg) in železo (Fe). Pomanjkanje železa se pojavi v alkalnih tleh. Značilni simptomi pomanjkanja železa so porumeneli (klorotični) list z zelenimi žilami. Simptomi se najprej pojavijo na mladih listih, po čemer jih boste lahko razlikovali od pomanjkanja magnezija (najprej porumenijo starejši listi).

Rododendrone gnojimo le do sredine poletja. Tako bomo poskrbeli, da bo rastlina pravočasno prešla v mirovanje in zmanjšali možnost poškodb preko zime. Za izboljšanje njihove prehrane lahko uporabite tudi erikoidne mikorizne glive (priprave Rhodovit).
V primeru, da nismo izbrali rastline, ki je prevelika za izbran prostor, je obrezovanje omejeno na odstranjevanje odmrlih cvetov. Obrezovanje vej opravimo po potrebi takoj po cvetenju. Pred cvetenjem pa lahko odstranimo veje, ki so odmrle čez zimo.

Namnožite si najljubše rododendrone

Listopadne azaleje komercialno vzgajajo iz semen, medtem ko lahko zimzelene vzgojimo tudi s potaknjenci iz neolesenelih poganjkov. Potaknjenci potrebujejo 6-8 tednov, da se zakoreninijo. Najprimernejši čas za razmnoževanje s potaknjenci je pri azalejah junij/julij, pri rododendronih pa avgust/september. Potaknjenci naj bodo dolgi 8-12 cm. Odstranimo jim spodnje liste in jih potaknemo v substrat (mešanica šote in peska).

Včasih tudi rododendron zboli

V kolikor se na vaših rododendronih pojavljajo kakšni črne pege ali kakšni drugi simptomi, preverite še pregled bolezni rododendronov.

The post Rododendroni in azaleje kraljujejo na kislih tleh appeared first on Okrasni vrt.

Niso vsa tla enako kisla

V kolikor imate rahlo kisla tla, ste lahko povsem zadovoljni, saj lahko na svojem vrtu vzgajate velik razpon okrasnih in uporabnih rastlin. Na takšnih tleh je dostopnost najpomembnejših mineralnih hranil največja in rastline navadno ne bodo čutile pomanjkanja. Tudi aktivnost bakterij in deževnikov, ki so pomembni za strukturo tal, je pri takšnem pH optimalna. Nasprotno pa bolj, ko so tla kisla, manj je rastlin, ki bodo uspevale na vašem vrtu. Rastline so prilagojene določenemu razponu pH vrednosti in če jih gojimo na tleh, ki zanje niso optimalna, lahko pride do pomanjkanje določenih hranil (predvsem fosforja), kar posledično vodi v propad rastline. V skrajno kislih tleh bodo uspevale le kisloljubne rastline, med katerimi najdete rododendrone, azaleje in kamelije. Na zmerno kislih tleh pa bodo uspevale tudi številne druge rastline, ki jih navadno ne povezujemo s kislimi rastišči. Mednje sodijo magnolija, dren, nepozebnik, hibiskus in hortenzija.

Pripravimo gredo za kisloljubne rastline

Ko se odločimo zasaditi gredo z rastlinami, ki potrebujejo kisla tla, moramo najprej seveda preveriti pH tal. V kolikor imate srečo in je vaš vrt (ali vsaj del vrta) postavljen na kislo podlago, boste morali gredo samo pripraviti za sajenje rastlin. Ob prekopavanju vkopljite v tla večjo količino organske snovi. V kolikor boste uporabili različne komercialne substrate, bodite pozorni, da ne vsebujejo apna, saj slednje zvišuje pH tal.
V kolikor si želite na vašem vrtu oblikovati gredo kisloljubnih rastlin, hkrati pa so tla na vašem vrtu alkalna, jih boste morali pred sajenjem še pripraviti. Na mestih, kjer boste posadili rastline, izkopljite velike sadilne jame, ki naj bodo precej večje od koreninske grude rastlin. Namesto izkopane prsti v sadilne jame dodajte substrat za kisloljubne rastline. S tem boste rastlinam vsaj prvih nekaj let zagotovili ustrezen pH tal. Žal pa boste morali kasneje redno dodajati sredstva za zniževanje pH (žvepleni pripravki, amonijev sulfat in kompostirano lubje).
Pri uporabi mikoriznih pripravkov ne smete pozabiti, da rododendroni, azaleje, borovnice in njihovo sorodstvo potrebujejo erikoidno mikorizne glive (pripravek Rhodovit), ki jih lahko dodate na gredo ob sajenju ali tudi kasneje.

The post Kisla tla – veselje za kisloljubne rastline appeared first on Okrasni vrt.