Čebulice
Na tej strani se boste lahko podrobneje seznanili s posameznimi vrstami čebulic od A pa vse do zefiranta. Ker pa je spisek kar dolg ga bomo izpopolnjevali postopoma.
Agapant (Agapanthus)
Agapant izvira iz june Afrike in spada v druino lilijevk. Cveti z modrimi cvetovi na do meter visokih pokončnih steblih. Najbolje uspeva na sončnem rastišču in vlanih, a dobro odcednih tleh. Lepo uspevajo tudi v loncih. Pozimi ga moramo zaščititi pred zmrzalijo z zastirko. Razmnoujemo ga spomladi, z delitvijo.
Luk (Allium)
Med luki lahko najdemo številne različno velike, obarvane tudi drugače zelo različne predstavnike čebulic. Cvetovi so lahko obarvani rumeno, rdeče, modro ali ronato. Med nijimi luki (10-60 cm) najdemo predstavnike kot sta zlati (A. moly) in neapeljski (A. neapolitanum) luk, med višjimi pa je najbolj znan orjaški luk (A. giganteum).Luki imajo najraje sončna rastišča z rodovitnimi tlemi. Razmnoujemo jih lahko s semeni ali z delitvijo.
Inkovska lilija (Alstroemeria)
Inkovske lilije izvirajo iz June Amerike, kjer lahko najdemo okrog 50 vrst. Gojene vrste in krianci uspevajo na sončnem ali polsenčnem rastišču in rahlo kislih tleh. Gomolje moramo pozimi zaščititi pred mrazom s praprotjo ali smrečevjem. Razmnoujemo jih s semeni ali z delitvijo.
Amarilis (Amaryllis)
Edina vrsta tega rodu (A. belladonna) tvori na velija socvetja lijastih cvetov, ki nas lahko razveselujejo tudi do dva meseca. Pogosto se ga zmotno uvršča k vitezovim zvezdam (rod Hippeastrum). Dišeči cvetovi so lahko ronati ali lososove barve. Amarilis uspeva na sončnem rastišču v zavetni legi. Potrebuje pa tudi dobro odcedna tla. Razmnouje se ga s semeni ali delitvijo. Več o siljenju amarilisa lahko najdete tukaj.
Vetrnica (Anemone)
Rod vetrnic zdruuje več kot 100 predstavnikov, ki jih na grobo razdelimo na spomladanske in jesenske vetrnice. Spomladanske vetrnice, kamor spadajo grška (A. blanda) in trilista (A. trifolia) vetrnica imajo koreniko, medtem ko imajo jesenske vetrnice koreninski gomolj. Med slednje spadajo tudi japonske vetrnice.
Spomladanske vetrnice najbolje uspevajo na vlanih in dobro odcednih tleh v rahli senci, medtem ko imajo jesenske vrtnice raje sončna rastišča.
Begonija (Begonia)
Begonije izvirajo iz tropskih in subtropskih krajev in se ponašajo s čudovitimi nesimetričnimi listi. Ker so na mraz občutljive je najbolje gomolje najprej posaditi v posode. Na prosto jih lahko postavimo ali presadimo šele, ko ni več nevarnosti pozebe. Jeseni moramo gomolje begonij izkopati in ustrezno prezimiti. Rastline lahko razmnoujemo s stebelnimi potaknjenci ali delitvijo gomoljev.
Kana (Canna)
Večina predstavnikov rodu ima velike suličaste liste in razkošne cvetove v rdeči, rumeni, oranni ali beli barvi. Krianci so pogosto označeni kot C. indica, kar pa je ime ene izmed botaničnih vrst. Gomolje kane marca posadimo v šoto, vendar jih prenesamo na prosto šele proti koncu maja. Jeseni moramo gomolje ponovno izkopati in prezimiti v kleti.
Modrica (Chionodoxa)
Rod zdruuje šest vrst nizkih predstavnic čebulic, ki cvetijo v modrih, belih, ali ronatih barvah. Najpogostejše vrste so C. luciliar, C. forbesii in C. sardensis. Modrice potrebujejo sončno rastišče in dobro odcedna tla. Prenesejo tudi nizke temperature. Zaradi nizke rasti so primerne tudi za skalnjake. Jeseni jih lahko namnoimo s semeni ali delitvijo.
Podlesek (Colchicum)
Rod je značilen za Evropo in Azijo in ga lahko razdelimo na spomladanske in jesenske podleske. Bolj znani so slednji, ki tvorijo 5-20 cm široke skledičaste cvetove. Podleske sadimo poleti na sončno ali delno senčno rastišče. Razmnoujemo jih z zarodnimi čebulicami, ki se tvorijo ob materinski čebulici.
©marnica (Convallaria)
Zelo priljubljena šmarnica (C. majalis) cveti z zelo dišečimi, zvonastimi cvetovi bele ali ronate barve. Kasneje pa jih nadomestijo rdeči plodovi. Korenike šmarnice sadimo jeseni v rodovitna tla na sečnem ali delno senčnem rastišču. Pogosto se same močno namnoijo z rizomi in jih je potrebno redčiti. V nasprotnem primeru pa jih namnoimo jeseni ali po cvetenju z delitvijo.
Montbrecija (Crocosmia)
Montbrecije tvorijo goste šope mečastih listov, iz katerih pozno poleti poenejo ivobarvni cvetovi. Gojene sorte so vzgojene iz krianca C. x crocosmiiflora in zrastejo do 90 cm visoko. Socvetja sestavlja tudi do 40 rumeno orannih cvetov. Čebulice montbrecij posadimo pozno jeseni na vzhod obrnjeno rastišče z rodovitnimi tlemi. Poleti moramo rastline obilno zalivati. Rastline se razmnoujejo same, lahko jih namnoimo tudi sami z delitvijo.
Pasji zob (Eryhtronium)
Rod zdruuje majhne pomladne čebulnice, ki so doma v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Navzgor zavihani cvetni listi so lahko rumene, ronate ali vijoličaste barve. Njihovi temno zeleni listi pa so pogosto pegasti ali lisasti. Najpogostejša vrsta je navadni pasji zob (Erythronium dens-canis), ki zraste 15 cm visoki in ima škrlatno cvetno odevalo. Rastline posadimo na polsenčna rastišča in dobro odcedna tla.
Gladiola (Gladiolus)
Gladiole spadajo med najpogosteje gojene vrste čebulic. Gomolje posadimo v rahla peščena, dobro prepustna tla. Poleti jih moramo izdatno zalivati. Visoko rastoče sorte potrebujejo pri rasti oporo. Gomolje moramo jeseni izkopati in vskladiščiti v hladnem prostoru. Rastline lahko namnoimo s semeni.