Obiščite Svet cebulic
Žive
meje na vrtu opravljajo dvojno funkcijo: saj zaključujejo vrt in hkrati skrbijo
za intimnost na vrtu. Številne ornamentalne rastline (drevesa in grmovnice) so
primerne za žive meje, vendar je izbira ustrezne rastline pogojena z namenom in
rastiščem žive meje na vrtu. Uporabljamo lahko rastline, ki jih pustimo rasti v
njihovi naravni obliki, kar je posebno primerno za cvetoče žive meje, ki jih le
obrezujemo, da vzpodbujamo cvetenje. Listopadne žive meje so zelene le poleti,
vendar jih lahko uporabljamo tam, kjer se bojimo, da bi pozimi prišlo do
prevelike zasenčenosti. Zimezelene žive mejo pa ostanejo zelene vse leto, kar
lahko daje vrtu strukturo tudi v zimskem času, hkrati pa celotno leto omejujejo
nezaželene poglede.
V kolikor si želite izračunati število potrebnih rastlin za živo mejo, imate na voljo kalkulator števila rastlin.
Za žive meje raje izkopljemo sadilni jarek kot pa posamezne sadilne jame. Razmik med rastlinami je odvisen od velikosti rastline in namena žive meje. Pri majhnih živih mejah rastline zasadimo 15-20 cm narazen, pri večjih rastlinah pa pustimo med rastlinami 20-75 cm razmika. Iglavci, ki za visoke žive meje, ki potrebujejo le malo obrezovanja posadimo 2 m narazen. Pri naravnih in cvetočih živih mejah rastline posadimo dalj drugo od druge kot v primeru strižene žive meje.
Navadno pri živih mejah napravimo napako, da rastline pustimo preveč zrasti, preden jih začnemo obrezovati. Idealna živa meja je razvejena do tal, kar lahko doseženo le z obrezovanjem kmalu po sajenju. Za merilo lahko rastlino vsako leto porežemo za polovico letnega prirastka. Stranice žive meje porežemo simetrično. Nikoli ne smemo zgornjih delov žive meje rezati na širše kot spodnje dele. Široki vrhnji deli zasenčijo spodnje dele krošnje, kar povzroča odmiranje spodnjih vej in vodi v luknjasto živo mejo. Vrh žive meje je lahko ploščat ali zaobljen, pri čemer je ploščato obrezana živa meja lažja za oblikovanje, vendar delujejo bolj togo. Živo mejo obrezujemo od zgoraj navzdol, saj bomo tako lažje sledili liniji in jo enakomerno obrezali.
kalkulator števila rastlinVečina formalnih listopadnih živih mej potrebuje obrezovanje dvakrat na leto. Utrjene listopadne žive meje obrezujemo skoraj do starega lesa. Za obrezovanje živih mej iz cvetočih grmovnic poglejte stran »Obrezovanje cvetočih grmovnic«.
Poleg navadne evropske bukve najdemo v živih mejah lahko tudi rdečkasto obarvano formo F. sylvatica f. purpurea. Bukev potrebuje sončno do senčno rastišče. Ne prenaša stoječe vlage. V živi meji zraste 2-4 m, kar je idealno za visoko živo mejo. Rastline zasadimo 25-30 cm narazen. Živo mejo iz bukve obrezujemo konec februarja in konec junija.
Gaber tvori gosto živo mejo iz sveže zelenih listov. Tudi pozimi nudi nekaj zaščite, saj stari listi odpadejo šele, ko se pojavijo novi poganjki. V živi meji gaber zraste 1-4 m. Živo mejo iz gabra obrezujemo enako kot bukvino: februarja in junija. Dobro prenese tudi pomlajevanje. Gaber je zelo neizbirčen glede lastnosti tal. Rastline posadimo 25-30 cm narazen.
kalkulator števila rastlinNavadno te žive meje potrebujejo manj obrezovanja kot žive meje iz listopadnih grmovnic. Kljub temo pa moramo žive meje iz ciprese, tuje in tise dobro obrezati. Pri borih, smrekah in jelkah odstranimo le vrhnji poganjek na vsaki veji, nato pa lahko grm tudi oblikujemo s škarjami. Pri iglavcih z izjemo tise ne smemo zarezati v olesenele poganjke, saj na ti ne bodo ponovno ozeleneli.
V živi meji tisa zraste do dva metra višine. Obrezujemo jo le enkrat letno proti koncu junija. Tisa je edini iglavec, ki prenese močno obrezovanje, saj poganja nove poganjke tudi iz olesenelih delov. Za živmo mejo iz tise posadimo rastline 25-30 cm narazen.
Tuja se pogosto uporablja za oblikovanje živih mej. V živi meji zraste 1,5-3 m visoko. Obrezujemo jo konec junija in po potrebi še konec avgusta. Žive meje iz tuje so zelo prikladne na mestih, kjer ni dosti prostora (v širino).
V živi meji paciprese zrastejo 1-3 m visoko. Na izbiro imamo številne forme z različno obarvanimi iglicami. Obrezujemo jih konec junija. Pri zasaditvi med rastlinami pustimo 25-30 cm prostora.
kalkulator števila rastlinZimzelene listavce obrezujemo le toliko, da ohranjamo obliko žive meje. Vedno obrezujemo do stranskega brsta ali poganjka. Podobno kot listopadne žive meje je navadno dovolj močno obrezovanje spomladi pred rastno sezono in še eno obrezovanje v manjšem obsegu med rastno sezono.
Liguster je primeren za žive meje do tri metre višine. Rastline posadimo 20-25 cm narazen. Živo mejo iz ligustra obrezujemo konec junija. Navadni liguster (Ligustrum vulgare) je nekoliko bolj robusten kot oblika z ovalnimi listi (L. ovalifolium), vendar je nagnjen k tvorbi novih rastlin iz korenin.
Živa meja iz lovorikovca doseže do tri metre višine. Njegovi izrazito svetleči listi lahko v zimskih dneh osvetlijo senčnate predele vrta. Poleti pa nas pritegnejo omamno dišeči cvetovi. Obrezujemo ga enkrat letno v juniju, pri čemer uporabimo škarje za obrezovanje in obrezujemo vejo za vejo, da ne pustimo poškodovanih listov, ki skazijo izgled. Lovorikovec tudi dobro prenese pomlajevanje. Pri zasaditvi pustimo 25-30 cm razmake med rastlinami.
Pušan tvori nižje žive meje 0,5-1,5 m višine. Živo mejo iz pušpana navadno uporabljamo za obrobe formalnih gred. Primeren je tudi za oblikovanje različnih figur. Obrezujemo ga junija in po potrebi še avgusta.p
kliknite na gumb za kalkulator števila rastlin za živo mejo
Pri cvetočih živih mejah moramo upoštevati naravno razrast grmov, kar pomeni, da potrebujemo precej širine za njihovo uspevanje. Rast te žive meje precej naravna, saj obrezovanje ne služi oblikovanju, temveč le spodbuja bujno cvetenje in preprečuje staranje grmov.
| Ime | Višina/širina (m) | Cvetenje | |
|---|---|---|---|
| Buddleja davidii | poletni bezeg | 3/4 | junij-julij |
Chaenomeles japonica |
japonska kutina | 2/1,5 | marec-april |
Cornus mas |
dren | 7/6 | februar-april |
Cotinus coggygria |
ruj | 3/3 | junij-julij |
Laburnum x hibrid |
negnoj | 6/4 | maj |
Philadephus sp. |
skobotovec | 3-2 | maj-junij |
Ribes sanguineum |
okrasni ribez | 2-2 | april-maj |
| Rosa sp. | vrtnica - grmasta | 1,8/1,8 | maj-september |
Syringa x hibrid |
španski bezeg | 4/4 | april-maj |
Bambusi imajo vse lastnosti, ki jih rastlina potrebuje za živo mejo: so prezimno trdni, dobro prenesejo pomlajevanje in hitro rastejo v višino, njihovo listje pa v vetru prijetno šelesti. Edina slabost je le tvorba rizomov. Izjeme so bambusi rodu Fargesia in vrsta Phyllostachys nigra. Pri ostalih bambusih moramo pred saditvijo v sadilno jamo namestiti zaporo za korenine. Najbolje, če uporabimo valovito plastiko, ki jo zvijemo v cev tako, da se del plastike prekriva (vsaj 6 cm), kar prepreči, da bi korenie plastiko razmaknile. Zapora za korenine mora segati vsaj 70 cm v globino, in 2 cm na površino tal. Premer cevi pa bo določal širino našega bambusa.
Kot zastirala proti nezaželenim pogledom lahko uporabimo tudi pergole prekrite z vzpenjavkami. Sem spadajo: glicinije, sroboti, kovačniki, bršljan, vinika, vinska trta in vzpenjave vrtnice. Velika izbira vzpenjavk nam omogoča, da izberemo med zimzelenimi ali listopdanimi, cvetočimi ali takšnimi z zanimivim listjem, itd.