Ustvarite si zeleno obrobo - živa meja
Žive
meje na vrtu opravljajo dvojno funkcijo: saj zaključujejo vrt in hkrati skrbijo
za intimnost na vrtu. Številne ornamentalne rastline (drevesa in grmovnice) so
primerne za žive meje, vendar je izbira ustrezne rastline pogojena z namenom in
rastiščem žive meje na vrtu. Uporabljamo lahko rastline, ki jih pustimo rasti v
njihovi naravni obliki, kar je posebno primerno za cvetoče žive meje, ki jih le
obrezujemo, da vzpodbujamo cvetenje. Listopadne žive meje so zelene le poleti,
vendar jih lahko uporabljamo tam, kjer se bojimo, da bi pozimi prišlo do
prevelike zasenčenosti. Zimezelene žive mejo pa ostanejo zelene vse leto, kar
lahko daje vrtu strukturo tudi v zimskem času, hkrati pa celotno leto omejujejo
nezaželene poglede.
V kolikor si želite izračunati število potrebnih rastlin za živo mejo, imate na voljo kalkulator števila rastlin.
Sajenje rastlin za živo mejo
Za žive meje
raje izkopljemo sadilni jarek kot pa posamezne sadilne jame. Razmik med
rastlinami je odvisen od velikosti rastline in namena žive meje. Pri majhnih
živih mejah rastline zasadimo 15-20 cm narazen, pri večjih rastlinah pa pustimo
med rastlinami 20-75 cm razmika. Iglavci, ki za visoke žive meje, ki potrebujejo
le malo obrezovanja posadimo 2 m narazen. Pri naravnih in cvetočih živih mejah
rastline posadimo dalj drugo od druge kot v primeru strižene žive meje.
Pravilno oblikovanje žive meje
Navadno pri živih mejah napravimo napako,
da rastline pustimo preveč zrasti, preden jih začnemo obrezovati. Idealna živa
meja je razvejena do tal, kar lahko doseženo le z obrezovanjem kmalu po sajenju.
Za merilo lahko rastlino vsako leto porežemo za polovico letnega prirastka.
Stranice žive meje porežemo simetrično. Nikoli ne smemo zgornjih delov žive meje
rezati na širše kot spodnje dele. Široki vrhnji deli zasenčijo spodnje dele
krošnje, kar povzroča odmiranje spodnjih vej in vodi v luknjasto živo mejo. Vrh
žive meje je lahko ploščat ali zaobljen, pri čemer je ploščato obrezana živa
meja lažja za oblikovanje, vendar delujejo bolj togo. Živo mejo obrezujemo od
zgoraj navzdol, saj bomo tako lažje sledili liniji in jo enakomerno obrezali.
kalkulator števila rastlin
Listopadne žive meje
Večina formalnih listopadnih živih
mej potrebuje obrezovanje dvakrat na leto. Utrjene listopadne žive meje
obrezujemo skoraj do starega lesa. Za obrezovanje živih mej iz cvetočih grmovnic
poglejte stran »Obrezovanje cvetočih grmovnic«.
V kolikor vašo listopadno živo mejo pestijo težave pa preverite še pregled bolezni in škodljivcev živih mej.
Bukev (Fagus sylvatica)
Poleg navadne evropske bukve najdemo v živih mejah lahko tudi rdečkasto obarvano
formo F. sylvatica f. purpurea. Bukev potrebuje sončno do senčno
rastišče. Ne prenaša stoječe vlage. V živi meji zraste 2-4 m, kar je idealno za
visoko živo mejo. Rastline zasadimo 25-30 cm narazen. Živo mejo iz bukve
obrezujemo konec februarja in konec junija.
Gaber (Carpinus betulus)
Gaber tvori gosto živo
mejo iz sveže zelenih listov. Tudi pozimi nudi nekaj zaščite, saj stari listi
odpadejo šele, ko se pojavijo novi poganjki. V živi meji gaber zraste 1-4 m.
Živo mejo iz gabra obrezujemo enako kot bukvino: februarja in junija. Dobro
prenese tudi pomlajevanje. Gaber je zelo neizbirčen glede lastnosti tal.
Rastline posadimo 25-30 cm narazen.
kalkulator števila rastlinZimzelene žive meje
Navadno te žive meje potrebujejo
manj obrezovanja kot žive meje iz listopadnih grmovnic. Kljub temo pa moramo
žive meje iz ciprese, tuje in tise dobro obrezati. Pri borih, smrekah in jelkah
odstranimo le vrhnji poganjek na vsaki veji, nato pa lahko grm tudi oblikujemo s
škarjami. Pri iglavcih z izjemo tise ne smemo zarezati v olesenele poganjke, saj
na ti ne bodo ponovno ozeleneli.

Tisa (Taxus baccata)
V živi meji tisa zraste do dva metra višine. Obrezujemo jo le enkrat letno proti
koncu junija. Tisa je edini iglavec, ki prenese močno obrezovanje, saj poganja
nove poganjke tudi iz olesenelih delov. Za živmo mejo iz tise posadimo rastline
25-30 cm narazen.
Tuja (Thuja occidentalis)
Tuja se pogosto uporablja za oblikovanje živih mej. V živi meji zraste 1,5-3 m
visoko. Obrezujemo jo konec junija in po potrebi še konec avgusta. Žive meje iz
tuje so zelo prikladne na mestih, kjer ni dosti prostora (v širino).
Pacipresa (Chamaecyparis različne forme)
V živi meji
paciprese zrastejo 1-3 m visoko. Na izbiro imamo številne forme z različno
obarvanimi iglicami. Obrezujemo jih konec junija. Pri zasaditvi med rastlinami
pustimo 25-30 cm prostora.
kalkulator števila rastlinZimzeleni listavci
Zimzelene listavce obrezujemo le
toliko, da ohranjamo obliko žive meje. Vedno obrezujemo do stranskega brsta ali
poganjka. Podobno kot listopadne žive meje je navadno dovolj močno obrezovanje
spomladi pred rastno sezono in še eno obrezovanje v manjšem obsegu med rastno
sezono.
Liguster (Ligustrum vulgare in L. ovalifoilum)
Liguster je primeren za žive meje do tri metre višine. Rastline posadimo 20-25
cm narazen. Živo mejo iz ligustra obrezujemo konec junija. Navadni liguster (Ligustrum
vulgare) je nekoliko bolj robusten kot oblika z ovalnimi listi (L.
ovalifolium), vendar je nagnjen k tvorbi novih rastlin iz korenin.
Lovorikovec (Prunus laurocerasus)
Živa meja iz lovorikovca doseže do tri metre višine. Njegovi izrazito svetleči
listi lahko v zimskih dneh osvetlijo senčnate predele vrta. Poleti pa nas
pritegnejo omamno dišeči cvetovi. Obrezujemo ga enkrat letno v juniju, pri čemer
uporabimo škarje za obrezovanje in obrezujemo vejo za vejo, da ne pustimo
poškodovanih listov, ki skazijo izgled. Lovorikovec tudi dobro prenese
pomlajevanje. Pri zasaditvi pustimo 25-30 cm razmake med rastlinami.
Pušpan (Buxus microphylla in B. sempervirens)
Pušan tvori nižje žive meje 0,5-1,5 m višine. Živo mejo iz pušpana navadno
uporabljamo za obrobe formalnih gred. Primeren je tudi za oblikovanje različnih
figur. Obrezujemo ga junija in po potrebi še avgusta.p
Kalkulator št. rastlin
kliknite na gumb za kalkulator števila rastlin za ivo mejo
Cvetoče žive meje
Pri cvetočih živih mejah moramo
upoštevati naravno razrast grmov, kar pomeni, da potrebujemo precej širine za
njihovo uspevanje. Rast te žive meje precej naravna, saj obrezovanje ne služi
oblikovanju, temveč le spodbuja bujno cvetenje in preprečuje staranje grmov.
Nekatere grmovnice za cvetoče žive meje
Orientalska živa meja iz bambusa
Bambusi imajo
vse lastnosti, ki jih rastlina potrebuje za živo mejo: so prezimno trdni, dobro
prenesejo pomlajevanje in hitro rastejo v višino, njihovo listje pa v vetru
prijetno šelesti. Edina slabost je le tvorba rizomov. Izjeme so bambusi rodu
Fargesia in vrsta Phyllostachys nigra. Pri ostalih bambusih moramo
pred saditvijo v sadilno jamo namestiti zaporo za korenine. Najbolje, če
uporabimo valovito plastiko, ki jo zvijemo v cev tako, da se del plastike
prekriva (vsaj 6 cm), kar prepreči, da bi korenie plastiko razmaknile. Zapora za
korenine mora segati vsaj 70 cm v globino, in 2 cm na površino tal. Premer cevi
pa bo določal širino našega bambusa.
Vzpenjavke kot žive meje?
Kot zastirala
proti nezaželenim pogledom lahko uporabimo tudi pergole prekrite z vzpenjavkami.
Sem spadajo: glicinije, sroboti, kovačniki, bršljan, vinika, vinska trta in
vzpenjave vrtnice. Velika izbira vzpenjavk nam omogoča, da izberemo med
zimzelenimi ali listopdanimi, cvetočimi ali takšnimi z zanimivim listjem, itd.